Franja

anything [éniɵiŋ] zaimek
nekaj, karkoli, vse

anything but vse prej kot
for anything I know kolikor je meni znano
he is a little better if anything godi se mu malo bolje, če se sploh da govoriti o zboljšanju
not for anything za nič na svetu
hardly (ali scarcely) anything skoraj nič
like anything na vso moč, kar se da

anzi

A) cong.

1. nasprotno, prej, kje pa:
non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
disturbo? anzi! ali motim? kje pa!

2. ali bolje, ali raje:
ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem

3.
anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché

4.
anzi che no kar, precej; nekoliko:
è vecchio anzi che no kar precej star je

5. celo, kaj še (podkrepljeno):
verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje

B) prep. knjižno pred:
anzi sera pred večerom
anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto

C) avv. knjižno prej
poc'anzi maloprej
te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal

aparato moški spol pripravljanje, priprava; aparat; telefon; letalo; pomp, sijaj

aparato fotográfico fotografski aparat
aparato de proyección projekcijski aparat
aparato receptor radijski sprejemni aparat
aparato respiratorio dihalni organi
aparato transmisor, aparato emisor radijski oddajni aparat
por los aparatos kot kaže, po vsej priliki; bržkone

aparénţă -e f videz
□ după toate aparenţele na videz, kot se zdi

ape¹ [eip]
(višja) opica

to play the ape slepo posnemati, oponašati, neumno se vesti
to lead apes (in hell) umreti kot stara devica

ape f zool. čebela (Apis):
ape operaia čebela delavka
ape regina matica
industrioso come un'ape priden kot čebela

aper -prī, m

1. divji prašič, merjasec, neresec, veper: Varr., Plin. idr., a. Erymanthius Ci., Lucanus, Marsus, Umber H., Laurens V., O., fulmen habent acres in aduncis dentibus (v čekanih) apri O.; kot rim. velikašem priljubljena jed: Sen. ph., Iuv., pūtet aper rhombusque recens H.; preg.: uno in saltu duos apros capere Pl. = dve muhi na en mah ubiti, liquidis immittere fontibus aprum V. nepremišljeno ravnati. Merjaščeva glava kot bojno znamenje rim. legij: Plin. — Aper kot priimek: M. Aper Mark Aper, Galec, zaščitnik in retor v Rimu v Vespazijanovem času, Tacitov učitelj, udeležuje se razgovora v Tacitovem dialogu de oratoribus: T.

2. pren. veper, nam neznana, vepru podobna riba (prim. apriculus): Plin.

Opomba: Aper kot masc. tudi o divji svinji: Varr., Val. Max., Petr., aper insiduosus Ph.

aperiō -īre, aperuī, apertum

I.

1. odpreti (odpirati) (naspr. operire, claudere): fores Ter., Cu., portam C., portas Ci., ianuam O., fenestram Cels. (pren.: hanc fenestram Suet. to pot ubrati), oculos Ci., Cu., epistulam, litteras Ci. ali testamentum Suet. odpečatiti, razpečatiti, razvezati, murum cavis L. ali cutem, vulnus Cels. predreti, fundamenta templi L. ali cavernas ali specūs subterraneos T. odkriti, razkriti, izkopati, viam L. utiriti, krčiti, fontium lacūs Varr. fr. ali fontes maximos Corn. ali puteum, novas venas (aquarum) Icti. razkriti = izkopati kaj, omogočiti iztok (iztekanje); pren.: ap. fontes philosophiae Ci. ali eloquentiae Q.; refl.: valvae clausae repagulis subito se ipsae aperuerunt Ci., flos numquam se aperit nisi vento spirante Plin.; medic. (o gnojnih razjedah) predreti (predirati) se: donec ea suppurent et per se aperiantur Cels.

2. pren. odpreti (odpirati), odkri(va)ti, utirati (pot), krčiti (gozd, pot), kaj dostopno (dohodno) narediti: ferro iter S., ventus aperuit incendio viam L., mare quoque novum in Pamphyliam iter aperuerat Cu., ap. saltum L. ali saltum caedendo Cu., populus Rom. aperuit... Pontum naturā vallatum Ci. je odprl (za promet), quod pace omnis Italia erat aperta L. je bila odprta za svoboden promet, incognitum famae orbem terrarum armis aperire L., ver aperit navigantibus maria Plin., ap. Asiam regi Cu., reges et gentes T., si mors Germanici Suriam aperuisset T. ko bi mu... odprla varno vrnitev v Surijo, ap. ludum (šolo) Ci., ludum dicendi, scholam Suet., locum... asylum L. kraj kot zavetišče; z abstraktnim obj.: mihi meae pristinae vitae consuetudinem... interclusam aperuisti Ci., ap. alicui reditum ad suos Ci., locum suspicioni aut crimini Ci. ali occasionem ad invadendum L. ali insidiantibus casum T. priložnost da(ja)ti, nuditi, toreuticen Plin. ugladiti (uglajati) ji pot;
a) (čas, leto) zače(nja)ti: α) pesn.: aperit cum annum taurus V. ko Bik začne leto (ko stopi Sonce v ozvezdje Bika, se začne za kmeta novo leto). β) za cesarjev o tistih, ki so prevzeli konzulstvo prvi dan januarja, da se je leto imenovalo po njih: Plin. iun., Stat.; ap. alicui vacuos honoris menses T. nuditi komu proste mesece časti = nuditi mu proste mesece, v katere lahko vstopi kot konzul.
b) na razpolago dati (kako vsoto): quod DCCC (= 800000 sestercijev) aperuisti Ci. ep.

II.

1. na vidno mesto postaviti, (po)kazati, prikaz(ov)ati, odkri(va)ti, razkri(va)ti, razgaliti (razgaljati) (naspr. operire, tegere, contegere): aperit ramum, qui veste latebat V., unda dehiscens aperit terram (dno) V., luce aperiente aciem Cu., liquidior lux aperit hostem Cu., dies faciem victoriae latius aperuit T., cum incalescente sole dispulsa nebula aperuisset diem L., ap. corporis partes quasdam Ci., homo misericors caput aperuit Ci. se je odkril, ap. caput alicui S. fr. odkriti se komu, aperto pectore O., apertae pectora matres O.; refl. in med. prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se: stellae se aperiunt Ci., multa mirabiliter efficiens (stella Saturni)... tum vespertinis temporibus delitescendo, tum matutinis rursum se aperiendo Ci., quia tum occultantur, tum rursus aperiuntur (stellae) Ci., aperientur maiorum imagines Ci., aperitur Apollo (Apolonovo svetišče) V.

2. pren. na dan spraviti (spravljati), razkri(va)ti, razode(va)ti, (po)kazati, naznaniti (naznanjati) (naspr. occulere, occultare, tegere): ap. occulta quaedam et quasi involuta Ci., sententiam suam Ci., frontes hominum Ci., dementiam, suos sensus N., consilium suum, causam consilii sui, coniurationem, socios sceleris S., futura V., T., casus futuros O., errorem L., fugae causam Cu., ap. quae compererat Cu. izdati, illud maleficium non modo non occultari, sed etiam aperiri debet Ci., tota via eius aperiebatur Ci., nec uspiam ruris aperitur ille Ap. ga niso izsledili; refl. in med.: coacti necessario se aperiunt Ter. se pokažejo prav taki, kakršni so, dum se res ipsa aperiret N. bi prišla sama na dan, tum sumus incauti studioque aperimur in ipso O. Z de: si de clementia... nostra, qua in alios usi sumus, aperiemus Corn.; z odvisnim vprašanjem: quid agatur, aperiam Ci., ne se ipse aperiret, quis esset L. da se sam ne bi izdal, qualis esset, aperuit in bello N.; z ACI: cum... directae in se prorae hostes appropinquare aperuissent L., aperiens se... hominibus solere esse amicum N.; z inf.: aperuisse videbatur omnia in sua potestate esse velle N. — Od tod pt. pf. apertus 3, adv. -ē

I.

1. odprt, razkrit, nepokrit, nezakrit, nezaslonjen, gol (naspr. opertus, tectus): caput Kom., Varr. fr., Sen. ph. gola, lectica Ci., naves Ci., L. idr. „odprte“ = brez krova, latus, humerus C. ali corpora Romanorum L. ne zaslonjena, ne pokrita (s ščitom, oklepom); pesn.: aether, caelum V. jasno, vedro.

2. pren.
a) očiten, razviden, jasen: iracundiae occultae, blanditiae apertae Ci., simultates partim obscurae, partim apertae Ci., habeo rem non dubiam, sed apertam atque manifestam Ci., quid rem parvam et apertam magnam et suspectam facimus? L., aperti clamores L., quis apertior in iudicium adductus est? Ci. kot očitnejši zločinec, z očitnejšo krivdo; adv. apertē očitno, javno, vsem na očeh: dic, audacter et aperte Ci., ap. rem petere, hostem videre, adulari, mentiri Ci., resistere S., amare O., eum dolorem tulit paulo apertius Ci. je preveč kazal, facit apertissime contra legem Ci., apertissime empta praetura Ci.; apertum est z ACI očitno je, jasno je ko beli dan, gotovo je: ap. est esse aliquod numen praestantissimae mentis Ci., fuit apertum... Agesilaum Asiam Tauro tenus regi fuisse erepturum N.; subst. neutr.sg. aliquid in aperto est očitno, jasno je kaj: pauca supra repetam, quo ad cognoscendum omnia illustria magis magisque in aperto sint S., ceterum invidia in occulto, adulatio in aperto erat T.
b) (o govoru in govorniku) razločen, razumljiv, jasen: narratio Ci., Q., sit (periodus) aperta, ut intellegi possit Q., Cicero... apertus est satis Q., apertius ius populi atque legum Ci., apertis (apertissimis) verbis Ci., Gell., aperta professione Iust., aperte palamque dicere Ci., dicam apertius Ci., apertissime studium suum profiteri Ci.
c) (o mišljenju) odkrit(osrčen), ne prikrit, prostodušen (naspr. obscurus): homo, animus Ci., aperior in dicendo Ci., aperte loqui, narrare Ter., aperte scribere Ci.; v slabem pomenu = nesramno predrzen, grob, surov, robat, neprijeten, zarobljen: quid apertius? Iuv., ille, ut semper fuit apertissimus, non se purgavit Ci., apertus in corripiendis pecuniis Ci., tam aperte fallere Ter., aliquem aperte insimulare Ci. —

II.

1. odprt, nezaklenjen (naspr. opertus, clausus): apertam curiam vidit post Caesaris mortem Ci., aperto ostio dormire Ci. pri odprtih vratih; preg.: nisi, ut dicitur, apertum pectus videas Ci. odkritosrčen; odprt, prost, plan, pristopen, dostopen, dohoden: regio N., locus Ca., ante aedem Cereris in aperto ac propatulo loco Ci., loca aperta, apertiora C., campus apertus V., aperti campi O., apertissimi campi C., campi ad dimicandum aperti L., via patens apertaque L., per apertum limitem T., iter tutum apertumque Cu., vastum atque apertum mare, vastissimus atque apertissimus Oceanus C., caelum ex omni parte patens atque apertum Ci., huius domus est nostris hominibus apertissimus Ci., ne nuda apertaque Romanis Africa ab Sicilia esset L., Peloponnesus... nulli apertior quam navali bello L. Pogosto subst. apertum -ī, n plano, odprto polje, poljana, planjava: in aperto castra locare, communire L., ex aperto... vim per angustias facturas L., per apertum fugientes cervos iaculari H., apertum petere Sen. ph., ex aperto et abdito... aquarum fiet eruptio Sen. ph. s površja in iz globine; pl.: in aperta prodire Plin., naves disicere in aperta Oceani T. v morske daljave, širine.

2. met. kar se dogaja na planem (odprtem) polju: acies, proelium L. = pesn. Mars O.

3. pren. odprt, pristopen, izpostavljen čemu: aditus in templum est apertus nemini Ci., aperta beate vivendi via Ci., nihil se tam clausum... posse habere, quod non istius cupiditati apertissimum... esset Ci., parum aperti ad percipiendum animi (puerorum) Q. premalo dojemljiv duh, prim.: apertum ingenium Lact. odprta = bistra glava; haec apertiora sunt ad reprehendendum Ci. graji bolj izpostavljeno (podvrženo); (poklas.) in aperto est lahko izvedljiv(o) je, lahko je, ni treba nobenega premišljevanja niti velikega truda: vota virtusque in aperto T., in ap. deinde curatio est Cels.; z inf.: cum... hostes aggredi in ap. foret T., agere memoratu digna magis in ap. erat T. je bilo lažje.

Opomba: Star. fut. I. aperībō: Pl., Pomp. fr.

apertura f

1. odprtje, odprtost, odprtina:
apertura di una porta vratna odprtina

2. odprtina, razpoka:
un'apertura naturale del monte naravna razpoka v hribu

3. odprtina, razpon, odprtost:
apertura alare razpon kril
apertura di intelletto pren. odprtost, sprejemljivost za nove izkušnje

4. otvoritev, odprtje:
apertura di un negozio, di un gioco, della caccia otvoritev trgovine, igre, lova (lovske sezone)
apertura di credito odpiranje kredita
apertura di una mostra odprtje razstave
apertura dell'anno accademico otvoritev akademskega leta

5. pren. polit. odpiranje:
apertura a sinistra, a destra odpiranje v levo, v desno

6. fiz. apertura, premer odprtine:
apertura angolare aperturni kot
apertura numerica numerična apertura

7. šport igra na krilih (v košarki, nogometu)

apestar okužiti; spriditi; nadlegovati, dolgočasiti; smrdeti

apestar a brea smrdeti po smoli (katranu)
hiede que apesta strašno smrdi, smrdi kot kuga
apestarse okužiti se

apiārius 3 (apis) čebelji; le kot subst.

1. apiārius -iī, m čebelar: Plin.

2. apiārium -iī, n čebelnjak: Col.

apīscor -scī, aptus sum (incoh. glag. *apiō -ere = alligare, comprehendere vinculo) „nase privezati“, od tod

1. (krajevno) doseči, dohiteti, doiti: hominem Pl., ait eum nescio quo penetrasse maris apiscendi causā Ci. ep., apisci legatos Sis. ap. Non.

2. (fizično) doje(ma)ti, popasti (popadati) (o kužnih boleznih): ex aliis alios Lucr.

3. pren.
a) kaj kot smoter svojega prizadevanja doseči (dosegati), s trudom priti do česa: vitam deorum Ter., hereditatem sum aptus Pl., cuius (finis bonorum) apiscendi causā Ci., spes apiscendi summi honoris L., qui id flamonium apisceretur T.; redko z gen.: dum dominationis apisceretur T.
b) z umom doseči (dosegati), doumeti, naučiti se česa, priučiti se čemu: ratione animi rem Lucr., cuius (Chaldaeorum artis) apiscendae otium apud Rhodum... habuit T.; s pass. pomenom: Fabius Max. ap. Prisc., ingenio apiscitur (po drugih adipiscitur) scientia Pl.

apokalipsa samostalnik
1. v svetopisemskem kontekstu (konec sveta) ▸ apokalipszisTako imenovano apokalipso nekateri verniki razumejo kot vesel trenutek, ko se bodo izpolnile prerokbe in bo na zemljo prišel Bog. ▸ Az úgynevezett apokalipszist egyes hívők boldog pillanatként értelmezik, amikor majd beteljesedik a jóslat és az Isten leszáll a földre.

2. (katastrofa) ▸ apokalipszisSvobodna glasbena forma napoveduje apokalipso in propad določene družbe. ▸ A szabad zenei forma az apokalipszist és egy adott társadalom bukását jelzi előre.
Černobilska apokalipsa je v dneh po nesreči v hipu zdramila vso Evropo. ▸ A csernobili apokalipszis a baleset utáni napokban rövid idő alatt magához térítette egész Európát.

Apollō -inis (in od L. -ōnis), m (Ἀπόλλων) Apolon,

1. Jupitrov in Latonin sin, Dianin lepi brat, čuvaj in ohranjevalec divjačine in čred, dolgokodrasti bog lokostrelstva, vedeževalstva, zdravilstva, glasbe in pesništva ter zato vodja in zaščitnik Muz; pozneje so ga poistovetili s sončnim bogom in mu dodali ime Phoebus: Latonam ex longo errore... confugisse Delum (litteris proditum est) atque ibi Apollinem Dianamque peperisse Ci., formosus, pulcher Apollo V., crinitus Enn. ap. Ci., V., pollens sagittis, inclutus arquitenens... Apollo Naev. ap. Macr., deus arcitenens O. in abs. arcitenens V., responsa, praedictiones, signa Apollinis Ci., Delius vates V., vates Val. Fl., Apollo medice, Apollo Paean Carmen virginum Vestalium ap. Macr., pulsator citharae Val. Fl., dextro faciatis Apolline carmen O.; met.: aperitur Apollo V. Apolonovo svetišče v Akcijskem predgorju, magnus mihi eris Apollo V. (Apolon kot bog ugibalec), auratus Ap. V. pozlačena Apolonova podoba na ladji. — Po Apolonu je poimenovanih več krajev: Apollinis urbs O. Apolonovo (mesto) = traška Apolonija; Apollinis urbs magna Plin. Véliko Apolonovo (mesto), glavno mesto apolonopolskega okraja v Gornjem Egiptu; Apollinis oppidum Plin. Apolonovo (mesto) v vzhodni Etiopiji; Promuntorium Apollinis Apolonovo predgorje
a) (prej imenovano Pulchri promuntorium, Καλοῦ ἀκρωτήριον), severno od Utike, nasproti Sardinije: L., Mel., Plin.
b) v Mavretaniji: Plin. — Od tod adj.
a) Apollināris -e apolonski, Apolonov, Apolonu posvečen: circus, sacrum L., laurea H., ludi Ci., L. idr. Apolonu na čast dne 5. VII. obhajane igre; subst. α) Apollināris -is, f (sc. herba), rastl., sicer imenovana hyoscyamus: Plin.; tudi neke vrste pasje zelišče: Ap. h. β) Apollināre -is, n Apolonovišče, Apolonov trg okrog Apolonovega svetišča: L.
b) Apollineus 3 (pesn.) = Apollināris: laurus, medulla O., ars (= vedeževalstvo in zdravilstvo) O., vates (= Orpheus) O., proles (= Aesculapius, Apolonov sin) O., frater Byblidis (= Apolonov vnuk) O., urbs (= Delos) O., mater (= Latona) Stat.

2. pren. = Baal, sončni bog Tircev: Cu.

apology [əpɔ́lədži] samostalnik (for za, to komu)
opravičilo, obramba

by way of apology kot opravičilo
an apology for dinner skromna večerja
she wore an apology for a hat na glavi je imela nekaj, kar naj bi bil klobuk
to make (ali offer) an apology for opravičiti se zaradi

Aponus -ī, m (ἄπονος ki preganja bolečine), nav. Aponī fons ali fontēs, Apon, Aponski vrelec (vrelci), sloviti vroči žvepleni vrelci pri današnjem Albanu blizu Padove: Sil., Mart., Suet., Cl. (z acc. Aponon). Kot adj.: Apona tellus Mart. aponska zemlja. — Od tod adj. Aponīnus 3 aponski: sortes Vop.

aporia -ae, acc. -ān, f (gr. ἀπορία) zadrega: Vulg.; kot govorna podoba: Char.

apostar [-ue-] staviti; tekmovati; postaviti (stražo)

apostar a correr kot za stavo teči
apostar por un caballo staviti na konja
apuesto que sí stavim, da je tako
apostarlas, apostárselas a (con) staviti z, tekmovati z, izzvati

appannaggio m (pl. -gi)

1. apanaža

2. stalno plačilo; dota:
il padre le ha garantito un buon appannaggio oče ji je dal dobro doto

3. izključna pravica, prerogativa:
in appannaggio kot izključna pravica

apparence [-rɑ̃s] féminin videz, zunanjost (izgled); dozdevnost, verjetnost; figuré sled, znak, sum

en apparence navidezno, na videz
malgré les apparences kljub videzu
selon toute apparence po vsej verjetnosti
il y a apparence zdi se, kaže na
sous une apparence de douceur il cache ... pod videzom miline skriva ...
se donner des apparences delati se (kot da)
garder, ménager, sauver les apparences varovati svoj ugled
on ne doit pas juger sur les apparences videz vara