Franja

duro

A) agg.

1. trd:
duro come il sasso trd kot kamen
pane duro trd kruh
uova dure v trdo kuhana jajca
duro d'orecchi pog. naglušen; pren. gluh
duro di testa, di comprendonio pog. zabit, top
avere la pelle dura imeti trdo kožo
osso duro trd oreh
muso duro nesramnost, neotesanost; (ispido)
barba dura sršata brada

2. šport oster:
fare, praticare un gioco duro igrati ostro

3. neprožen; trmast:
cappello duro polcilinder
persona dura trmast človek

4. hud, neprijazen, mučen:
inverno duro huda zima

5. strog, neizprosen; podel, krut, brezčuten

6. težak, težaven; ekst. nerazumljiv:
un testo duro da capire težko razumljivo besedilo

7. kem. trd:
acqua dura trda voda

B) m

1. trdo, trd predmet, trda površina:
dormire sul duro spati na trdem

2. težava:
il duro ha ancora da venire težava šele pride

3. neuklonljiv človek, pogumnež; brezsrčnež, nasilnež:
fare il duro biti brezsrčen, delati se brezsrčnega

C) avv.

1. ostro, strogo:
tenere duro vztrajati

2. globoko; trdo; trdno:
dormire duro trdno spati
lavorare duro trdo delati

dust² [dʌst] prehodni glagol & neprehodni glagol
prah brisati, omesti, oprašiti; potresti
ameriško, sleng švigniti, zbežati, uiti

to dust s.o.'s coat (ali jacket) naklestiti koga
to dust the eyes of s.o. varati, slepiti koga
to dust one's hands of s.o. ne želeti imeti s kom opravka

dvá (-é -é) numer.

1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti

dvanajstíca (-e) f

1. pog. (numero) dodici

2. igre (pri športni napovedi) dodici:
imeti dvanajstico totalizzare un dodici

3. hist. dodici centesimi (di fiorino)

dve [é] ➞ → dva
dve uri/leti/stoletji zwei Stunden/Jahre/Jahrhunderte
kovanec za dve marki das Zweimarkstück
vsaki dve uri zweistündlich
figurativno imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen

dvojno državljanstvo srednji spol
imeti dvojno državljanstvo zwei Staatsangehörigkeiten besitzen, ein Doppelstaater sein

dvóm duda f ; incertidumbre f

brez dvoma sin duda (alguna), indudablemente
upravičen dvom duda justificada
biti v dvomih estar en duda, dudar
ni dvoma, da ... no hay (ali no cabe) duda que...
ni nobenega dvoma es (ali está) fuera de toda duda
ne dopuščati nobenega dvoma no dejar lugar a dudas
imeti dvome glede (o) tener (ali abrigar) dudas sobre
pustiti v dvomu dejar en la duda (ali en la incertidumbre)
razpršiti komu dvome desvanecer las dudas de alg, fam sacar de dudas a alg

džȅp džèpa m, mn. džèpovi (t. džep, ar.)
1. žep: dirati u čiji džep segati komu v žep; imati pune -ove biti bogat, premožen; mašiti se u državni džep krasti iz državne blagajne; udariti koga po džepu narediti komu velike stroške; imati koga u džepu imeti koga v svoji oblasti; promatrati događaje, politiku kroz svoj džep presojati dogodke, politiko po svoji koristi; treba dublje segnuti u džep treba je globlje seči v žep
2. žep, obkolitveni manever: nacisti u sovjetskom -u kod Kurska
3. zračni, vazdušni džep zool. zračni žep.

ear⁴ [iə] samostalnik
uho; posluh; ušesce, luknjica
figurativno pozornost

to be all ears napeto poslušati
to be by the ears skočiti si v lase
to bring the house (ali hornet's nest) about one's ears razdražiti množico proti sebi
my ears are burning v ušesih mi zveni
to fall (ali go) together by the ears skočiti si v lase
with a flea in the ears strogo grajo
to give ear pazljivo poslušati
to have (ali earn, win) the ear of s.o. biti od koga uslišan
to have itching ears rad opravljati
to have long ears biti radoveden
to have no ears ne imeti posluha
in at one ear and out at the other skozi eno uho noter in skozi drugo ven
to lend (ali turn) a deaf ear ne poslušati
little pitchers have long ears stene imajo ušesa
to play by ear igrati po posluhu
to make a silk purse out of a sow's ear iz slabe snovi narediti dobro stvar
an ear for music dober posluh za glasbo
over (head and) ears preko ušes
to prick up one's ears napenjati ušesa
quick ear dober sluh
to reach the ear of s.o. priti komu na uho
to set by the ears povzročiti prepir, nahujskati, spreti
to stop one's ears zamašiti si ušesa
up to the ears preko ušes
to tickle the ears laskati
walls have ears stene imajo ušesa
to win s.o.'s ear biti od koga uslišan
a word in your ears strogo zaupno, med nama povedano
I would give my ears glavo stavim

eater [í:tə] samostalnik
jedec

to be a poor eater ne imeti teka
opium eater uživalec opija

éblouissement [-ismɑ̃] masculin bleščanje; zaslepitev, omotica; živo občudovanje, začudenje; predmet začudenja, občudovanja, čudo

avoir des éblouissements imeti omotice
être pris d'un éblouissement postati omotičen

écarquiller [ekarkije] verbe transitif široko odpreti (les yeux oči)

avoir les yeux écarquillés debelo gledati, imeti izbuljene oči

échappatoire [ešapatwar] féminin (slab) izgovor; izogibanje; pretveza

répondre par une échappatoire imeti izgovor, izgovoriti se

échappée [ešape] féminin, vieilli (po)beg, utek; sport pobeg (npr. kolesarja dirkača iz skupine); prost prostor za razgled, razgled; figuré kratek hip, interval; kratek izlet, sprehod za razvedrilo; prostor za obračanje, za izogibanje

à l'échappée včasih; skrivaj
par échappées ob prilikah, priložnostno
échappée des coureurs de tête d'une course cycliste pobeg vodilnih, čelnih dirkačev v kolesarski tekmi
échappée d'un garage prostor za vstop avtomobila v garažo
échappée de beau temps, de soleil trenutek lepega vremena, sonca
échappée de voûte širina, razpon oboka
avoir une échappée sur la mer entre les immeubles imeti med hišami razgled na morje
faire une échappée à la campagne napraviti izlet na deželo

echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
echar el alma komaj dihati
echar barriga debel postati, trebuh dobiti
echar la bendición blagosloviti; poročiti
echar bilis besen postati
echar los bofes vse sile napeti
echar un brindis napiti, nazdraviti
echar cálculos preračunati, preudariti
echar carnes zrediti se, debel postati
echar un cigarro cigaro kaditi
echar al coleto pogoltniti
echar coplas pesmi (popevke) peti
echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
echar los dientes zobe dobi(va)ti
echar un discurso govor imeti
echar espumarajos peniti se od jeze
echar un fallo sodbo izreči
echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
echar hojas liste dobiti
echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
echar maldiciones preklinjati
echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
echar una mano, echar una partida igrati partijo
echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
echar al mundo na svet prinesti, roditi
echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
echar pestes preklinjati, razsajati
echar pie a tierra razjahati; izstopiti
echar raíces korenine pognati
echar raya prečrtati; izkazati se
echar sangre kri pljuvati, kri puščati
echar el sello nalepiti znamko
echar suertes žrebati
echar tacos preklinjati in razgrajati
echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
echar (la) voz razširiti glas
echarla de escritor pisatelja se delati
¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
echar al aire v zrak vreči; razgaliti
echar a la cara očitati
echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
echar a perder pokvariti, uničiti
echar a pique, echar a fondo potopiti
echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
echar de beber naliti (pijače)
echar de comer jesti dati
echar de menos pogrešati; hrepeneti po
echar de repente govoriti brez priprave
echar de sí od sebe dati; odbiti
echar de ver videti, zagledati; uvideti
por alto prezirati
¡échate! tiho! (psu)
echar a (correr) začeti (teči)
echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
echarse atrás umakniti se
echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
echarse a perder pokvariti se, propasti
echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
echarse de codos nasloniti se na komolce
echarse de ver zapaziti, spoznati
echarse sobre planiti na, nenadoma napasti

échasse [ešas] féminin hodulja; familier tanka in dolga noga; polojnik (močvirna ptica)

être monté sur des échasses imeti dolge noge; figuré delati se važnega, šopiriti se
marcher avec des échasses hoditi s hoduljami

échine [ešin] féminin hrbtenica

avoir l'échine souple (figuré) imeti mehko hrbtenico, biti klečeplazen, pretirano uslužen
courber, plier l'échine (figuré) ukloniti se, podvreči se
frotter, caresser, rompre l'échine à quelqu'un koga (pošteno) pretepsti

école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)

à l'école v šoli (tudi figuré)
école en plein air šola na prostem
école d'apprentissage vajenska šola
école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
école des beaux-arts umetnostna akademija
école d'aviation letalska šola
école à classe unique enorazredna š.
école de commerce, commerciale trgovska š.
école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
école de droit pravna fakulteta
école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
école de guerre vojna akademija
école laïque laična, (po)svetna š.
école maternelle, enfantine otroški vrtec
école de médecine medicinska fakulteta
école ménagére gospodinjska šola
école militaire vojaška šola, kadetnica
école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
école normale primaire učiteljišče
école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
école de perfectionnement nadaljevalna šola
école de pilotage letalska, pilotska šola
école préparatoire pripravljalna šola
école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
école privée, libre zasebna šola
école professionnelle strokovna, obrtna šola
religieuse verska šola
école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
école secondaire srednja šola
école du soir večerna šola
école supérieure visoka šola
école supérieure de commerce trgovska visoka šola
école supérieure de guerre visoka vojna akademija
école de tir strelske vaje
école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
école vétérinaire veterinarska šola
école de vol à voile šola za jadralno letenje
camarade masculin d'école šolski tovariš
fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
les grandes écoles visoke šole
basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
salle féminin d'école šolska soba, razred
navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
aller à l'école hoditi v šolo
entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
cette idée fait école ta ideja se zelo širi
faire l'école učiti (v osnovni šoli)
elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
faire une rude école iti skozi trdo šolo
faire l'école buissonnière »špricati« šolo
fréquenter l'école obiskovati šolo
mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten

economia f

1. gospodarnost, ekonomičnost:
amministrare il proprio tempo con economia gospodarno ravnati s svojim časom
economia del discorso ekonomika izraza

2. (sistema economico) gospodarstvo, ekonomija
economia di mercato tržno gospodarstvo
economia mista mešano gospodarstvo
economia socialista socialistično gospodarstvo

3. varčevanje:
fare economia varčevati
vivere senza economia potratno živeti, razmetavati

4. pl. prihranki:
avere qualche economia imeti kak prihranek, imeti kaj prihranjenega

5. (scienza economica) ekonomija; politična ekonomija

6.
economia domestica gospodinjstvo

écriture [-tür] féminin pisava, pisanje; rokopis; črkopis; slog; commerce knjiženje; pluriel (poslovne, trgovske) knjige; juridique pravdni spisi ali akti

écriture braille pisava za slepe
écriture de chat čačke
écriture cunéiforme, gothique, hiéroglyphique klinopis, gotska pisava, hieroglifi
écriture inverse protiknjiženje
écriture à la machine tipkopis
écriture pictographique, idéographique podobopisje
Ecriture sainte, les saintes Ecritures biblija, sveto pismo
balance féminin des écritures poslovna bilanca
commis masculin aux écritures, teneur masculin d'écritures knjigovodja
annuler une écriture stornirati knjiženje
arrêter les écritures (commerce) zaključiti knjige
avoir une belle écriture imeti lepo pisavo
passer une écriture (v)knjižiti
tenir les écritures voditi knjige