Franja

častiti (-m) (dati za pijačo) [freihalten] frei halten, eine Runde ausgeben

častna beseda ženski spol das Ehrenwort (dati častno besedo sein Ehrenwort geben; da(je)m ti častno besedo du hast mein Ehrenwort; na častno besedo auf Ehrenwort)
s častno besedo obljubiti ipd.: ehrenwörtlich

čev|elj [é] moški spol (-lja …)

1. (obuvalo) der Schuh (gorski Bergschuh, lakast Lackschuh, lovski Jägerschuh, nizek Halbschuh, nogometni Fußballschuh, okovan Nagelschuh, otroški Kinderschuh, planinski Wanderschuh, plesni Tanzschuh, poletni Sommerschuh, smučarski Skischuh, športni Sportschuh, tekaški Dornenschuh/Laufschuh, trden Straßenschuh/Strapazierschuh, usnjen Lederschuh, zimski Winterschuh)
visok čevelj der Stiefel
konica čevlja die Schuhspitze
stvari za čiščenje čevljev das Schuhputzzeug
krema za čevlje die Schuhcreme
krtača za čiščenje čevljev die Schuhbürste
za čevelj globok/visok fußhoch/fußtief
škatla za čevlje der Schuhkarton
žlica za čevlje der Schuhlöffel/Schuhanzieher
čistilec čevljev der Schuhputzer
par čevljev ein Paar Schuhe
tovarna čevljev die Schuhfabrik
trgovina s čevlji das Schuhgeschäft
čevelj žuli der Schuh drückt (tudi figurativno)
figurativno dati na čevelj/ konec čevlja rausschmeißen
figurativno dobiti čevelj einen Tritt bekommen
obrisati si čevlje sich die Schuhe abtreten
figurativno le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

2. tehnika der Schuh (drsni Gleitschuh, kabelski Kabelschuh, polov Polschuh, vrvni Seilschuh)

3.
mera der Fuß
dolg en čevelj fußlang

čévelj (-vlja) m

1. scarpa; calzatura:
čevlji žulijo le scarpe sono strette
nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
krema za čevlje lucido, crema per scarpe
krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
žlica za čevlje calzatoio, corno
čistilec čevljev lustrascarpe
tovarna čevljev calzaturificio
trgovina s čevlji negozio di calzature
pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

2. nareč. stivale:
čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

4. (dolžinska mera) piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
PREGOVORI:
le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe

čez¹ [é]
prislov: tja čez dort hinüber
tam čez dort drüben
in čez und darüber (do kolen in čez bis zum Knie und darüber), za številom und mehr (trideset let in čez dreißig Jahre und mehr)
pogovorno: čez dati (prepustiti) übergeben
čez dati/dajati (bruhati) sich übergeben
čez imeti (imeti na skrbi) sorgen für

čez² prep.

1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
skočiti čez jarek saltare il fosso
odpraviti se čez morje andare oltre oceano
potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
durante:
čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

3. (za izražanje presežene mere) più di:
meri čez dva metra misura più di due metri

4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpiti drug čez drugega gridare confusamente
pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
čez mero jesti mangiare a crepapelle
šport. tek čez drn in strn cross country
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione

čéz¹ adv.

1. (izraža gibanje na drugo stran) oltre; di là, di qua:
priti čez attraversare, passare di là

2. (onkraj) di là, dall'altra parte

3. (izraža preseženo mero) più, oltre:
možu je šestdeset let in čez ha sessant'anni e passa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
čez in čez completamente, del tutto
pog. komu dati kaj čez lasciare qcs. a qcn.
pog. dati, vreči čez vomitare
pog. imeti koga čez aver cura di qcn.
pog. iti čez traboccare
pog. iti čez (v tujino) passare clandestinamente il confine
pog. (v ljudskem petju) peti čez crescere di voce
pog. delati na čez lavorare a forfait

čŕn black

čŕno na belem (= pismeno) dati, napisati to put in writing
čŕn kot smola as black as soot (ali as ink)
čŕno na belem in black and white
to imam čŕno na belem I have it in writing
čŕna barva black (colour ali dye ali paint)
čŕna borza black market
čŕn kruh brown bread
čŕna kroglica (pri volitvah) blackball
čŕna lista (seznam), knjiga black list, black book
čŕna magija the black art
čŕna metalurgija iron metallurgy
čŕna nehvaležnost black ingratitude
čŕna (garjava) ovca black sheep
čŕna (žalna) obleka mourning, (widow's) weeds pl
črn, nesrečen dan unlucky day, black day
čŕno oblečen black-clad
čŕn kot vran as black as ebony
čŕno vino red wine
čŕno nebo a black sky
čŕno obrobljen black-edged
čŕno obrobljen pisemski papir black-bordered notepaper
delo na čŕno žargon scab work
delati kot čŕna živina to work like a nigger
čŕno se mi dela pred očmi my head begins to swim
dati, vnesti v čŕn seznam to blacklist
v čŕno (žalno) se obleči to wear (ali arhaično to don) mourning
udarec je zadel v čŕno the thrust went home
prisegati, da je čŕno belo to swear that black is white
vrag ni tako čŕn, kot ga slikajo the devil is not so black as he is painted
zadeti v čŕno to hit the mark

čutiti, čutiti (čutim) začutiti fühlen (se sich); empfinden; spüren, verspüren; okus: schmecken, durchschmecken
čutiti, čutiti gnus Abscheu haben/empfinden vor, etwas verabscheuen
čutiti, čutiti potrebo das Bedürfnis haben
čutiti, čutiti skozi kaj durchfühlen
ne čutiti, čutiti roke, noge itd. kein Gefühl haben (im Fuß/Bein, Arm)
čutiti, čutiti s kom nachfühlen, Anteil nehmen an
čutiti, čutiti se krivega/polaskanega … sich schuldig/ geschmeichelt … fühlen
dati čutiti, čutiti kaj etwas spüren lassen, etwas zu erkennen geben

daj

1. z velelnikom: se ne prevaja (daj, pridi! komm! daj, vstani! steh auf!)

2.
daj, da … [laß] lass (daj, da te pogledam [laß] lass dich anschauen, daj, da preberem [laß] lass mich lesen)

3.
daj no (že) z velelnikom: schon (daj no, pridi/povej komm schon/sag es schon)

4.
daj no (le) z velelnikom: doch (daj no, pridi komm doch)

5.
daj no, daj! hör auf! nimm's nicht so!

6.
daj ga! gib's ihm!
le daj! immer zu!

7.
daj sem! her damit!
| ➞ → dati, ➞ → Bog, ➞ → mir

dajati (dajem) dati

1. geben (immer wieder/regelmäßig/längere Zeit); predloge, na razpolago: stellen (einen Antrag stellen, zur Verfügung stellen); podatke, takt, ton: angeben; nasvet, navodila, pooblastila: erteilen; odpor, pomoč, potuho: leisten (Widerstand leisten, Hilfe leisten, Vorschub leisten); zdravila: geben, verabreichen, darreichen
dajati po žličkah einlöffeln
dajati po kapljicah eintröpfeln/ einträufeln
dajati izvedensko mnenje begutachten
dajati umetno dihanje beatmen
dajati polet beschwingen
dajati korist bevorteilen
garancijo, potuho, ugodnosti, prednost, … ➞ → garancija, potuha, ugodnost …

2. (darovati) kri, denar za kak namen ipd.: spenden

3.
dajati se z kämpfen mit, ringen mit

4. tehnika (dovajati) einführen, einleiten, eingeben, z zajemalko: einschöpfen

dajáti (dájem)

A) imperf. ➞ dati

1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire

2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo

3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare

5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini

8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

9.
dajati nase tenere alla propria persona

10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare

B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

2. (prepirati se) litigare

3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente

dajmo ➞ → dati
Dajmo! Los!/Na dann!

dame¹ [dam] féminin dama, gospa, poročena ženska; juridique, populaire soproga, žena; gospodarica (hiše); dama (igra, karta), kraljica (pri šahu); kralj (pri kegljanju); technique zabijač, oven, tolkač; marine vilice, luknja za namestitev vesla

dame de charité, d'œuvres članica dobrodelnega društva
dame du Ciel (religion) Devica Marija
dame de compagnie družabnica
dame de comptoir blagajničarka, prodajalka
dames de la halle (pariške) prodajalke na trgu, branjevke
la dame de mes pensées (humour) gospa mojega srca
dame d'honneur častna, dvorna dama
dame de la maison hišna gospa, gospodinja
dame patronesse pokroviteljica
dame pneumatique mehaničen zabijač na stisnjen zrak
la première dame de France žena predsednika republike
dame de trèfle križeva dama (pri kartah)
coiffeur masculin pour dames damski frizer
compartiment masculin de dames seules kupé za ženske
(jeu masculin de) dames dama (igra)
(familier) ma petite dame, ma bonne dame! gospa (moja)!
faire échec à la dame dati šeh kraljici (pri šahu)

dân -a -o gl. dati dam

dannare

A) v. tr. (pres. danno) knjižno obsoditi, obsojati; relig. pogubiti:
dannarsi l'anima per qcs. pren. dušo dati za kaj, kaj želeti za vsako ceno

B) ➞ dannarsi v. rifl. (pres. mi danno)

1. relig. pogubiti

2. (crucciarsi) mučiti se, trpinčiti se

dar moški spol (-u …)

1. (darilo) das Geschenk, die Gabe (botrski Patengeschenk)
božji dar die Gabe Gottes, die Gottesgabe, (dar nebes) ein Geschenk des Himmels
dati v dar schenken
dobiti v dar geschenkt bekommen

2. v dober namen ipd.: die Spende
knjižni dar die Buchspende
v blagu die Sachspende

3. (naravni dar) die Gabe, -gabe (govorniški Rednergabe, opazovanja Beobachtungsgabe, pesniški Dichtergabe, preroški Prophetengabe, pripovedni/pripovedovanja Erzählergabe, Gabe des Erzählens); (sposobnost, zmožnost) das Vermögen; (predstavljanja Vorstellungsvermögen, prepričevanja Überzeugungsvermögen); (talent) die Geistesgabe, das Talent
dar za das -talent (glasbo Musiktalent, jezike Sprachtalent); (nadarjenost) die Begabung
dar prepričevanja die Überredungskunst

4. versko: (žrtev) das Opfer, -opfer (klavni Schlachtopfer, žgalni das Brandopfer)
zaobljubni dar die Votivgabe, das Weihgeschenk
žrtveni dar die Opfergabe
prinesti v dar zum Opfer bringen
prineseni dar das Opfer, Opfer-, sveča: die Opferkerze
priprava darov die Gabenbereitung
nabiralnik za darove der Opferstock/ die Opferbüchse
prošnja nad darovi das Gabengebet
|
figurativno imeti dar govora redegewandt sein
vzeti komu dar govora die Rede verschlagen/rauben

dár regalo m ; donación f ; (talent) talento m

dati komu kaj v (za) dar regalar a alg a/c
dobiti v (za) dar recibir como regalo
poročni dar regalo de boda(s)
v dar como regalo, de regalo, a título de donación