Franja

premikálen (-lna -o) adj.

1. di manovra, di spostamento

2. žel. da manovra:
premikalna lokomotiva locomotiva da manovra

premikálka (-e) f žel. locomotiva da manovra

prenočítven (-a -o) adj. di, da pernottamento; ricettivo:
prenočitvene zmogljivosti hotelov capacità ricettive degli alberghi

preostájati -am preostajati, ostajati, biti u izobilju da još ostaje: vsega jim preostaja, živeža, denarja

preostáti -stánem, preostati -ite, preostal -ala preostati, preteći, biti u izobilju da još ostane: to je preostalo po gostiji; nič drugega mi ne preostane; žalujoči preostali

prepelíčar (-ja) m

1. agr. (fagiolo) borlotto

2. lov. pointer, cane da punta

prepelíčarka (-e) f lov. pointer femmina, cagna da punta

prepítati (-am) perf. ingrassare troppo (bestie); dare troppo da mangiare

prepríčati -am (se) dov.
1. a (se) convinge, a îndupleca
2. a-şi da seama
3. a se asigura

prepričeváti (se) -čújem (se) nedov.
1. a (se) convinge, a îndupleca
2. a-şi da seama

preredíti (-ím) perf. allevare, dar da mangiare, nutrire, ingrassare:
ti travniki in pašniki lahko preredijo precej goveda con questi prati e pascoli si possono allevare molti bovini

presáden (-dna -o) adj. med., agr. da trapianto, per trapianto, trapiantabile; vrtn.
presadna drevesnica posticcio

presamévati (-am) perf., imperf. passare, trascorrere il tempo da soli, vivere in solitudine, starsene soli

presamôtno adv. da solo, in assoluta solitudine

preslíšati -slíšim dov. a nu auzi, a nu da atenţie

prešíniti (-em) | prešínjati (-am) perf., imperf.

1. pervadere; avere; trafiggere; provare una fitta; provare:
prešinila ga je huda slutnja fu preso da un brutto presentimento

2. avere brividi, sentirsi rabbrividire, rabbrividire

3. pren. balenare; essere folgorato da:
prešinila ga je misel, da je vse zaman gli balenò il pensiero che tutto fosse vano

pretakálen (-lna -o) adj. da travaso, per travaso:
pretakalna črpalka travasatrice

prétérition [-sjɔ̃] féminin stilističen postopek, s katerim pritegnemo pozornost na neko stvar, rekoč, da o njej ne bomo govorili

prêteur, euse [prɛtœr, öz] adjectif ki posoja ali posodi, da na posodo

n'être pas prêteur nerad posojati; masculin, féminin posojevalec, -lka
prêteur sur gage, sur nantissement posojevalec proti zastavi
prêteur sur hypothèque posojevalec proti hipoteki

pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.