Franja

verschließen^* zapreti, zapirati (figurativ in sich vase), mit einem Schlüssel: zakleniti, zaklepati; (dicht machen) neprodušno zapreti; (mit einer Plombe versehen) plombirati; sich verschließen Argumenten usw.: biti gluh za, zapirati se pred; sich einem Menschen verschließen skrivati svoje bistvo pred (kom)

vērso³ m

1. lit. verz, stih:
versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

2.
versi pl. lit. pesem, pesniški spis

3. relig. vrstica (iz svete knjige)

4. ptičji glas; ekst. živalski glas

5. klic; krik

6. govorjenje; hoja:
fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
rifare il verso a qcn. posnemati koga

7. usmeritev (dlak, vlaken)

8. fiz. smer (vektorjev)

9. smer:
cose senza verso stvari brez repa in glave
per ogni verso od vsepovsod
andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

10. pren. način:
a verso spodobno, kot je treba
fare a proprio verso narediti po svoje
non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati

vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

ceinture féminin verte zeleni pas
espace masculin vert zelena površina
haricots masculin pluriel verts stročji fižol
salade féminin verte zelena solata
une verte semonce oster ukor, opomin
une verte vieillesse čila, zdrava starost
un vieillard encore vert še čil, krepak starec
vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
envoyer au diable vert poslati k vragu
être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga

verwirklichen udejaniti, udejanjati (sich se); Hoffnungen, Wünsche: izpolniti, uresničiti, uresničevati (sich se); sich selbst verwirklichen razviti svoje sposobnosti

verzetteln zafračkati; sich verzetteln razdrobiti svoje sile

veselj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. (radost) die Freude (ob snidenju Wiedersehensfreude)
veliko veselje das Entzücken, die Entzückung
veselje in žalost Lust und Leid, Freud und Leid
na moje veliko veselje zu meiner großen Freude, zu meiner Entzückung
od veselja vor Freude
jokati od veselja Freudentränen vergießen
kriki veselja das Freudengeschrei, der Jubel
vzklikniti od veselja einen Freudenschrei ausstoßen
poskočiti od veselja einen Freudensprung machen
prekipevati od veselja sprühen vor Freude
sijoč od veselja freudenstrahlend
skakati od veselja Freudensprünge machen

2. (zabava) das Vergnügen, der Spaß

3. (zadovoljstvo) das Vergnügen (tudi v vljudnostnih frazah)
z veseljem mit Freude, mit Vergnügen, gerne
z veseljem pričakovati sich freuen auf
|
imeti veselje z seine Freude/seinen Spaß/sein Vergnügen haben mit
ni nobeno veselj (das ist) kein reines Vergnügen
pokvariti veselje komu (jemandem) die Suppe versalzen, den Spaß verderben
iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
biti v veselje komu (jemandem) Spaß machen, seine Freude haben an (ich habe meine Freude …)
vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen

vesêlje (-a) n

1. gioia, allegria, contentezza; baldoria, festa:
prepustiti se veselju abbandonarsi alla gioia
hrupno veselje festa rumorosa
jokati od veselja piangere dalla gioia
solze veselja lacrime di gioia
z igračo narediti otroku veselje rallegrare il bambino con un giocattolo

2. piacere; passione:
avtomobil, da ga je veselje pogledati una macchina che fa piacere guardarla
imeti veselje do glasbe avere la passione della musica
slikati iz veselja dipingere per passione

3. z veseljem (v medmetni rabi) volentieri:
boste prišli? Z veseljem verrete? Volentieri

4. da je veselje (v adv. rabi) molto, benissimo:
zdrav je, da je veselje è sano, sanissimo
pleše, da je veselje balla che è una meraviglia
iti v nebeško veselje morire
PREGOVORI:
kratko veselje — dolga žalost per un giorno di gioia ce n'è mille di noia
vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti

veste [vɛst] féminin jopič, suknjič; populaire neuspeh, fiasko

veste en cuir usnjen jopič
veste-blouson féminin športni kratek jopič
ôter sa veste sleči suknjič
(familier) retourner sa veste spremeniti svoje mišljenje, preiti v drugo politično stranko
(populaire) ramasser une veste (à une élection) doživeti neuspeh (na volitvah) (tudi: remporter, prendre une veste)

vestno prislov
(pridno; dosledno) ▸ lelkiismeretesenMaja je zelo pozorna in ves čas vestno skrbi za svojo mamo, pri tem pa popolnoma pozablja nase. ▸ Maja nagyon figyelmes és mindig lelkiismeretesen gondoskodik az édesanyjáról, közben azonban teljesen megfeledkezik magáról.
Če bi ljudje vestno skrbeli za svoje zobe, bi bili obiski pri zobozdravniku le občasni in rutinski. ▸ Ha az emberek lelkiismeretesen gondoskodnának a fogaikról, a fogorvost csak időnként és rutinszerűen kellene felkeresniük.

vez (množina: -ces) ženski spol izmena, vrsta, vrstni red; krat

a la vez naenkrat, hkrati, istočasno
largo a la vez que aburrido dolg in pri tem dolgočasen (knjiga)
a su vez z njegove strani, zase, na njegov način
yo a mi vez jaz s svoje strani
alguna vez včasih, marsikaterikrat
alguna que otra vez včasih
cada vez vsakikrat
cada vez más vedno več
de una vez naenkrat, hkrati; enkraten
para decirlo todo de una vez kratko in malo
¡sábelo de una vez! zapomni si to enkrat za vselej!
en vez (de) namesto
en vez de callar namesto da bi molčal
esta vez to pot
de esta vez sedanji, takraten
ninguna vez nikoli, v nobenem primeru
otra vez še enkrat, znova, zopet nekoč; nedavno
la otra vez prejšnjikrat, takrat
¡no y otra no! ne in še enkrat ne!
por vez po vrsti
la primera vez, por vez primera prvikrat, prvič
rara vez redko
tal vez morda, verjetno, pač
tal cual vez redko, komaj
una vez que ker; kakor hitro
una y otra vez ponovno, večkrat
una vez para siempre enkrat za vselej
una que otra vez, una vez que otra tu pa tam, včasih
la única vez edinokrat
es mi vez jaz sem na vrsti
pedir la vez zahtevati vrstno številko
tomar (ali coger) la vez (de, a) zavzeti mesto
tomarle a uno la vez dobiti prednost pred kom

vicēnda f

1. menjava, izmenjavanje, alterniranje:
la vicenda delle stagioni menjava letnih časov
l'umana vicenda človeško življenje

2. agr. kolobarjenje, rotacija

3. pripetljaj, dogodek, doživljaj:
con alterne vicende z menjajočo se srečo
narrare le proprie vicende pripovedovati svoje zgode in nezgode

victime [viktim] féminin žrtev; ponesrečenec

victime de la guerre; des bombardements; du froid žrtve vojne, bombardiranj, mraza
victime expiatoire spravna žrtev
être victime d'un accident de montagne; de la circulation biti žrtev gorske nesreče, cestnega prometa
faire des victimes zahtevati, povzročiti žrtve
alpiniste victime de son imprudence alpinist žrtev svoje neprevidnosti

vida ženski spol življenje, življenjska doba, življenjski potek, življenjepis; življenjska sila

vida del campo, vida campestre, vida rústica življenje na deželi
vida deportiva športno življenje
vida nómada nomadsko življenje
vida de perro pasje ž.
vida privada zasebno ž.
vida regalada, buena (ali gran) vida razkošno ž.
mujer de (la) vida deklina
objeto (problema) de la vida življenjski cilj (problem)
peligro de (la) vida življenjska nevarnost
¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
buscar(se) la vida skrbeti za svoje preživljanje
dar mala vida (a) slabo s kom ravnati
dar (ali poner, sacrificar) la vida por žrtvovati svoje življenje za
darse buena vida dobro živeti
no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
dejar con vida pustiti pri življenju
escapar la (ali con) vida zdravo kožo odnesti
estar con vida biti pri življenju
ganar(se) la vida služiti si kruh
pasar la vida a tragos životariti
pasar a mejor vida umreti
quedar con vida ostati pri življenju
ser de vida imeti še možnost rešitve (bolnik)
ser de la vida vdati se prostituciji
tener la vida en un hilo (fig) ležati v zadnjih izdihljajih
tener siete vidas (como los gatos) (fig) imeti žilavo življenje (kot mačke)
no tener vida (fig) biti življenja nezmožen; biti brez temperamenta
vender (bien) cara la vida drago prodati svoje življenje
volver a la vida koga vrniti v življenje; spet k sebi priti
a vida o muerte na življenje in smrt
con vida pri življenju
de por vida za življenjsko dobo, vse življenje
entre la vida y muerte v življenjski nevarnosti
¡por vida! za božjo voljo!
¡por vida mía! kakor gotovo živim!
optimista de por vida nepoboljšljiv optimist

vie [vi] féminin življenje, življenjska moč; način življenja; živahnost; populaire vpitje, hrup

à vie za vse življenje, dosmrtno
pension féminin à vie dosmrtna penzija
en vie pri življenju, živ
au péril de ma, ta, sa ... vie v smrtni nevarnosti
entre la vie et la mort med življenjem in smrtjo, v smrtni nevarnosti
italien y va de la vie gre za življenje
jamais de la vie nikoli
pour la vie za vedno
sans vie brez življenja, neživ; brez moči
sous peine de la vie pod smrtno kaznijo
la vie durant vse (svoje) življenje
avoir la vie dure biti trdoživ
devoir la vie à quelqu'un dolgovati komu življenje
donner la vie à quelqu'un dati, podariti komu življenje
faire sa vie urediti si življenje po svoji zamisli
gagner sa vie služiti si svoj kruh
mener la bonne vie; joyeuse vie veselo živeti, veseljačiti
rendre la vie dure à quelqu'un komu (za)greniti življenje
sa vie ne tient qu'à un fil njegovo življenje visi na nitki
vivre sa vie živeti po svoje, biti svoboden
assurance féminin sur la vie življenjsko zavarovanje
coût masculin de la vie življenjski stroški
dégoûté de la vie naveličan, sit življenja
femme féminin de mauvaise vie razuzdanka
niveau masculin de la vie življenjski standard
question féminin de vie et de mort življenjsko vprašanje
régime masculin; train masculin de vie način življenja
vie de chien (figuré) pasje življenje
vie chère drago življenje, draginja
vie en commun skupno življenje
vie économique gospodarsko življenje
vie de misère bedno življenje
vie d'étudiant, de garçon, sportive študentovsko, samsko, športno življenje
vie privée, professionnelle zasebno, poklicno življenje
que voulez-vous, c'est la vie kaj hočete, táko je (pač) življenje
avoir la vie sauve ostati živ, rešiti si življenje
risquer sa vie tvegati svoje življenje

view¹ [vju:] samostalnik
videnje, gledanje; pogled, razgled, pregled; prizor
pravno ogled; vidik, ozir, stališče, mnenje, mišljenje, naziranje, nazor, sodba (on, of o)
namera, namen, nakana, smoter; načrt; upanje
fotografija posnetek, slika

in view of z ozirom na, gledé; pogovorno z namenom
in my view po mojem mnenju
on view razstavljen (za ogled), na ogled(u), na razstavi
on nearer view pri (p)ogledu bolj od blizu
with a view to (ali of) z namenom (da), nameravajoč, računajoč na; imajoč pred očmi, v načrtu
to the view odprto, odkrito, javno
in full view of prav pred očmi (koga)
view of life življenjski nazor
view of the mountains pogled na planine
aerial view slika iz letala (iz zraka)
bird's-eye view ptičja perspektiva
front view pogled spredaj
my end in view (is...) cilj, ki ga imam pred očmi, (je...)
no view of success nobenega upanja za uspeh
plain to the view dobro, jasno viden
point of view vidik, stališče, gledišče
private view zaseben ogled slik pred otvoritvijo za javnost
he did that with a view to promotion to je naredil, da bi napredoval
to fall in with (to meet) s.o.'s views strinjati se z namerami (željami) kake osebe
to form a view on s.th. ustvariti si mnenje o čem
to give a general view of s.th. dati splošen pregled o čem
I have other views for the winter imam druge načrte za zimo
to go out of view izgubiti se iz vida
I got a good view of the volcano dobro sem videl vulkan
to have in view imeti pred očmi (v načrtu, v vidu); imeti na umu, nameravati
I have it in view to nameravam
my window has a fine view of the street z mojega okna je lep pogled na ulico
to hold (to take, to keep) a view of s.th. imeti (svoje) mnenje o čem
to keep in view ne odvrniti oči (od), ne izgubiti izpred oči
to hold different views imeti različne poglede (naziranja)
to lose view of s.th. izgubiti kaj iz vida
this will meet my views to bo služilo mojemu namenu
to sell views of Paris prodajati razglednice, slike itd. Pariza
to take short views figurativno ne biti dalekoviden

vigilia -ae, f (vigil)

1. (nočno) bedenje, bdenje, v pl. tudi = prebedene noči: patiens vigiliae S., ut neque vigilia praecesserit, vigiliae labor Cels., cui non sunt auditae Demosthenis vigiliae? Ci., cuius omnes vigilias in stupris constat esse consumptas Ci. ki je, kakor znano, prebedel (preživel) vse noči ob nečistovanju.

2. kot bolezen nespečnost (naspr. somnus): vigilia senum, stationibus nocturna, continuatā nocte et die vigiliā Cels.

3. occ. straženje, stražarjenje, straža: vigiles … scutum in vigiliam ferre vetuit L., vestra tecta custodiis vigiliisque defendite Ci., cura vigiliarum nocturnarum L., exercitus stationibus vigiliisque fessus L., ut noctu vigilias agerent ad aedīs sacras Ci. da naj bodo na straži; meton.
a) čas nočnega straženja (nočne straže), nočna straža, nočna četrtina, vigílija. Rimljani so delili noč (od sončnega zahoda do sončnega vzhoda) na štiri nočne straže po tri ure; te pa niso bile vedno enako dolge, ampak je bilo njihovo trajanje odvisno od letnega časa (glede na dolžino noči): primā vigiliā Ci. ep., L., secundā vigiliā Ci. ep., N., tertiā vigiliā (sc. hostem) moturum (sc. esse) L., tertiā vigiliā noctis … surgit L., de vigilia tertia … legiones ad collegam … ducit L. ali de tertia vigilia ex castris profectus C. ali tertiā fere vigiliā exactā Ci. ob treh zjutraj, quartā fere vigiliā … arma capiunt L., quartā vigiliā noctis … castra movet L., quartā vigiliā circiter Lentulus … cum vigiliis … colloquitur C.; začetek posamezne nočne straže so naznanili s trobento: T., ubi secundae vigiliae bucinā signum datum esset L.
b) straža = (vojaki) stražarji, stražniki: si excubiae, si vigiliae, si delecta iuventus … armata est Ci., urbs vigiliis munita Ci., vigilias crebras ponere S., vigilias disponere per urbem L., vigilias circumire S. obiti, obkrožiti, nadzirati.

4. metaf.
a) nočno bogoslužje, vigílija: Cereris vigiliae Pl.
b) budnost, neprestana skrb(nost), neutrudna prizadevnost, neutrudna dejavnost (delavnost), vnema, gorečnost (naspr. somnus): Vell. idr., manendum mihi statuebam quasi in vigilia quadam consulari ac senatoria Ci., ut vacuum metu populum Romanum nostrā vigiliā et prospicientiā redderemus Ci., existimatio sudore, labore vigiliisque collecta Ci.; od tod meton.: cupio iam vigiliam meam tibi tradere Ci. ep. svoje mesto, svojo službo.

vīlitās -ātis, f (vīlis)

1. cenenost, nizka cena (naspr. caritas): Gell. idr., cum alter annus in vilitate, alter in summa caritate fuerit Ci. je imelo … nizke, … prav visoke cene, so bile cene eno leto nizke, drugo prav visoke, tanta repente vilitas annonae ex summa inopia et caritate rei frumentariae consecuta est Ci., vilitatem alicui rei facere Plin. poceniti kaj, una tantum vilitatis cibariae Plin. nima druge vrednosti, kot da se je.

2. metaf.
a) poceni prodajanje, prodajanje za majhen denar: taedio laboris ad vilitatem compelluntur Cu. da se prodajajo, v. vulgati corporis Cu. sramotno prodajanje svojega telesa.
b) malovažnost, malovrednost, majhna vrednost, brezcenost, nevrednost, ničvrednost, malopridnost, nizkost, podlost: suum caput offere vilitati Pl. = svoje življenje postaviti v nevarnost, tvegati svoje življenje, vilitas verborum Petr. malopridne, preproste besede, nominum Plin. prav navadna, preprosta imena, animorum Plin. malovrednost življenja, morum Ap.; v pl.: vilitates harum similes alias Amm. in še več takih malenkostnih reči; konkr.: vilitas barbarica Amm. = viles barbari.
c) nespoštovanje, prezir, preziranje, zaničevanje, podcenjevanje: sui Cu., ad vilitatem sui pervenire Sen. ph. pri(haja)ti do zaničevanja samega sebe, vilitas theatralis Amm. igralski (glumaški) prezir.

vindex -icis, m, f (beseda etim. ni natančno pojasnjena; morda iz *veni [*vini] in dicere; veni [vini] najbrž sor. z irskim fine velika družina (rodovina), sorodstvo, pleme, fin-gal morilec člana rodovine, s starogalskim Veni-carus svoje rodovine vreden, s stvnem. wini rodovinski, prijatelj; *veni-dic-s [*vini-dic-s] bi bil torej tisti, „ki pred sodnikom pove, da je kdo „pripadnik njegovega rodu“ in ga lahko brani kot porok ali „tisti, ki zahteva prisoditev kake stvari kot rodbinske lasti“, ali „tisti, ki napove krvno maščevanje“, tj. da bo njegov rod krvavo maščeval kako storjeno mu krivico; prim. lat. vindicō [vendicō], vindiciae in venus eris)

1. kdor kje posega vmes, odločevalec: dignus vindice nodus H. zaplet, vreden, da ga kdo (kak bog) razreši.

2. tisti (tista), ki zahteva kako pravico, tisti (tista), ki vzame koga v zaščito, porok (porokinja), garant (garantinja), branitelj (braniteljica), zaščitnik (zaščitnica), zavetnik (zavetnica), rešitelj (rešiteljica), osvoboditelj (osvoboditeljica): Pl., Sen. tr., Cl., Dig. idr., vindex ab eo, quod vindicat, quo minus is, qui prensus est, ab aliquo teneatur Fest., assiduo vindex adsiduus esto proletario civi, quoi quis volet vindex esto Tab. XII ap. Gell., Milo vindex vestrae libertatis Ci., habet sane populus tabellam quasi vindicem libertatis Ci., vindex aeris alieni Ci. zaščitnik upnikov, maiestatis imperii L., regni Iust., periculi L. rešitelj iz revščine, iniuriae L. branitelj zoper krivico, vindex ultorque parentis O., timuere dei pro vindice terrae (= pro Hercule) O., vindice decepto O. prekanivši (ukanivši) čuvarja zlata (zmaja); kot adj. = braneč kaj, potegujoč se za kaj: vox una vindex libertatis L., vindicibus pacatus viribus orbis O. od braneče moči (Herkulove).

3. kaznovalec (kaznovalka), maščevalec (maščevalka), starejše osvetnik (osvetnica): te vindicem coniurationis vis esse Ci., custos ac vindex cupiditatum Ci., carcer vindex nefariorum Ci., Furiae deae … vindices facinorum et scelerum Ci., tu debita vindex huc ades Stat. (o Tizifoni), iniuriae L. preprečevalec; occ.: vindex rerum capitalium S. izvrševalec kazni v kazenskih pravdah, rabelj, krvnik; pren.: honori posterorum tuorum ut vindex fieres Pl. da postaneš tako rekoč rabelj časti … = da omadežuješ čast … ; kot adj. = maščujoč, maščevalen, kaznujoč, kaznovalen: vindice flammā everti penates O., facta virûm multantes vindice poenā, Eumenides Cat. — Kot nom. propr. C. Iūlius Vindex Gáj Júlij Víndeks iz knežjega rodu Akvitancev, propretor v severni Galiji v času cesarja Nerona, zoper katerega se je dvignil l. 67 po Kr.: T.

vine [váin]

1. samostalnik
botanika vinska trta; (rastlina) plezavka, ovijavka; vitica
Biblija vinska trta (Kristus)

hop vine hmeljeva trta
under one's vine and fig-tree pod varstvom svoje strehe

2. pridevnik
trtni, vinski

vine culture vinogradništvo
vine leaf list vinske trte
vine picker viničar, -rka; vinogradnik
vine louse, vine fretter, vine pest zoologija trtna uš; filoksera
vine prop količek za trto
vine mildew trtna rja, snet
vine reaper trgač, obirač, -lka grozdja
vine trellis brajda, latnik (vinske trte)

vir, virī, gen. pl. (pesn.) tudi virûm, m (prim. skr. vīráḥ mož, umbr. viro, viero = lat. viros, got. waír = stvnem. wer = lit. výras mož)

I.

1. mož, moški (naspr. femina, mulier): Pl., Ter. idr., mulier inciderat in viros Ci., de viro factus femina O., ambiguus modo vir, modo femina O., linguā vir mulierque fave Tib., mulier coniuncta viro Lucr.

2. mož, odrasel moški (naspr. puer): littera communis mediis pueroque viroque inscripta est foliis O., neque eos (sc. pueros) prius in urbem redire, quam viri facti essent, statuit Iust., cum essem parvulus, loquebar ut parvulus … , quando autem factus sum vir, evacuavi, quae erant parvuli Vulg.

3. (zakonski) mož = soprog (naspr. uxor): Pl., H., Petr., Suet. idr., mi vir Ter., meum virum abs te exire video Ter., hic est enim vultus semper idem, quem dicitur Xanthippe praedicare solita in viro suo fuisse Ci., ea (sc. Tullia) secretis viri alieni adsuefacta sermonibus nullis verborum contumeliis parcere de viro ad fratrem, de sorore ad virum L., matura viro filia V., virque sit alterius O., vir et uxor Val. Max., Icti. zakonska (du.); vir = priležnik, ljubimec, prešuštnik, sramodejec: vir tuus Ci., si eius (ljubimec) vir Catilina revixisset Ci.; o živalih: vir gregis ipse caper V., virque paterque gregis (= caper) O. (prim.: de grege nunc tibi vir, nunc de grege natus habendus O. (Metamorph. 1, 660), viri capellarum Mart.

4. mož (glede na svoje vrline), moški, možak: Ter., Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.), Suet., Iust. idr., (sc. Marius) tulit dolorem ut vir (stanovitno, kakor mož) et ut homo maiorem fere sine causa noluit Ci., te virum praebeas Ci., si vir es O., Mart., si vos viri estis L., si quid in Flacco viri est, non feret H., siquis male vir quaerit habere virum O. nemoški, nemožak; pogosto s častilnimi atrib.: vir bonus, constans Ci., vir fortis C., sanctus S., clarus S., N., clarissimus, fortissimus, summus viri optimi Ci.; v obscenem pomenu: si vir es Ap.; kot oblastniški naziv: tres viri (tresviri), decem viri (decemviri), s partitivnim gen. triumvir(i), duumviri; gl. ustrezne besede.

5. (z izrazito poudarjalnim pomenom nam. pron. is ali ille) mož = on: auctoritas viri moverat L., hae tantae viri virtutes L.

6. (kot voj. t.t.) mož = vojak, borec, bojevnik, bojnik; v pl. tudi = možje, ljudje: dispertiti viri Pl., corpore fortissimorum virorum L., concurrunt: haeret pede pes densusque viro vir V., seque viro vir contulit V., (sc. equus) arma virumque ferens V. konjenika, armis virisque Cu.; pesn. = junak: arma virumque cano V., ubi illi viri essent L.; occ. v pl. pešci, pehota, peštvo: omnem ripam equites virique obtinentes L., rates … , in quibus equi virique traicerentur L., equis, armis, viris locupletavit Africam N., magna voce trahens equitemque virosque Sil., passim turmaeque virique Petr.; preg.: equis virisque L. ali viris equisque Ci. ali equis viris Ci. ep. „s konji in možmi na vso moč“.

7. posamezni mož, posameznik, poedinec: vir virum legit Suet. vsak si izbere (izvoli) svojega moža (pri volitvah senatorjev), nulli viri vocantur (pri vojaškem naboru) Ci., cum vir virum legisset (za soborca (vštričnika), zaščitnika v boju) L., legitque virum vir (za nasprotnika v boju) V., vir unus cum viro congrediendo (kot nasprotnikom) L.; metaf. sarkast.: nisi ut virum a viro lectum esse diceres Ci. (Pro Milone 21).

8. nasploh mož = človek: Marius rusticanus vir (človek), sed plane vir (pravi možak, pravi korenjak) Ci., vir iniustus O., arma viri, nefandi viri munimenta V., ipse viro levari vincla iubet V., vir mendax V., violenta viri vis Lucr.; v pl. možje, pogosto = ljudje: Oenotri coluere viri V., viri ambigui (= Kentavri) O., viri turpissimi S., pars Numidiae … , agro virisque opulentior S., per ora virûm Enn., haec … virûm in ora diffundit V., clangorque virûm stridorque rudentum V., mons … armenta virosque involvens secum V., flumina … pecudesque virosque … rapiunt O., vis ut nulla virûm, non ipsi excindere ferro caelicolae valeant V. —

II. meton. moškost, moštvo, možatost, moška moč, rodilna moč, rodilnost, zrelost, doraslost: membra sine viro Cat. iuventus exsecta virum Lucan.