Franja

sesésti se to collapse

ob novici sem se skoraj sesedel the news fairly bowled me over
od začudenja bi se bil skoraj sesedel you could have knocked me down with a feather

sestra samostalnik
1. (sorodnica) ▸ testvér, nővér [starejša] ▸ húg [mlajša]Ima sestro dvojčico, Majo, s katero pa sta si značajsko zelo različni. ▸ Van egy ikertestvére, Maja, de nagyon különböző karakterűek.Dekleta so bila kot sestre in delila so si tako uspehe kot tudi delo. ▸ A lányok olyanok voltak, mint két testvér, megosztoztak a munkán és a sikereken is.

2. (poklic) ▸ nővér, ápolónő Sestre na porodnem oddelku vam bodo pomagale pri začetnih težavah z nego dojenčka. ▸ A szülészeti osztályon a nővérek segítenek önnek, hogy sikerüljön leküzdeni a csecsemőgondozás kezdeti nehézségeit.
3. ponavadi v množini (redovnica) ▸ nővér, apácaPosebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva. ▸ A klarissza nővérek rendjének különlegessége a kivételes szegénység privilégiuma.
4. (sorodna stvar) ▸ nővér, testvérO violini kroži veliko šal, še več pa se jih drži njene večje sestre, viole. ▸ Sok vicc szól a hegedűről, de még több nagyobb testvéréről, a brácsáról.
Mazda2 gre po oblikovnih sledeh svoje večje sestre mazde6, toda oblikovalci zaradi sorodstvenih vezi s Fordom niso mogli uresničiti vseh zamisli. ▸ A Mazda2 a nagyobbik testvére, a Mazda6 formatervezési nyomdokain halad, de a tervezőknek a Forddal való családi kapcsolat miatt nem sikerült minden ötletet megvalósítaniuk.
5. (o povezanosti ali skupni izkušnji) ▸ testvérSo naši državljani, naši bratje in sestre. ▸ A honfitársaink, a testvéreink.
V skupnosti se vsakdo, ki pride, enakopravno in enakovredno vključi, ne glede na to, ali je odvisnik ali ne. Živimo kot bratje in sestre. ▸ Mindenki, aki ideérkezik, egyenjogúan és egyenértékűen kapcsolódik be a közösségbe, tekintet nélkül arra, hogy függő vagy sem. Testvérekként élünk.
Ženske, ki so bile posiljene, so naše sestre. ▸ A megerőszakolt nők a testvéreink.

sestrádan famished; starving, starveling

biti sestrádan to be starved
sestrádana oseba starveling
sem sestrádan I am famished

set down prehodni glagol
zapisati; vnesti; dol položiti, odložiti (breme); določiti; smatrati, oceniti (as, for kot, za)
pripisovati (to s.th. čemu)
neprehodni glagol
sesti; odložiti potnike (o avtobusu)

I set it down to caprice pripisoval sem to kaprici, muhavosti
the case was set down for trial primer je bil določen za razpravo

set up prehodni glagol
(pokonci) postaviti, zgraditi, ustanoviti; dvigniti (hrup); povzročiti, izzvati, ustvariti; odpreti (trgovino)
figurativno postaviti (koga) na noge; ozdraviti, spraviti na noge (bolnika); postaviti na vidno mesto, poudariti; uvesti (modo); imenovati (kandidate); oskrbeti, založiti (with z)
montirati (stroj), postaviti (šotor); naščuvati (against proti)
tisk postaviti; predložiti, postaviti (teorijo)

to set up a new society ustanoviti novo družbo
to set up a claim pravno postaviti zahtevo
to set up a cry (a shout) zavpiti, zakričati
he set up as a grocer odprl je špecerijsko trgovino
to set up a MS tisk (po)staviti rokopis
I am well set up with books dobro sem oskrbljen (založen) s knjigami
to set up a statue postaviti kip
his help set me up again figurativno njegova pomoč me je zopet spravila na noge
to set up for o.s. osamosvojiti se
to set up for hoteti veljati za, hoteti biti
I don't set up for a purist (a moralist) ne maram biti purist (moralist)

seul, e [sœl] adjectif sam; osamel; edini; samó, le

un, e seul(e) en(a) sam(a)
seul à seul med štirimi očmi
comme un seul homme kot en (sam) mož
d'une seule pièce iz enega (samega) kosa, enodelen
elle n'a pas une seule amie niti ene prijateljice nima
dans le seul but de lui plaire z edinim ciljem, namenom, da bi ji (mu) ugajal
cela va tout seul to gre (kar) samo od sebe, ni nobenih težav
je ne l'ai vu qu'une seule fois samo enkrat sem ga videl
être tout seul dans le monde biti čisto sam na svetu (brez družine, brez prijateljev)
ils se sont trouvés seuls à seuls znašla sta se med štirimi očmi
seul le hasard peut nous sauver samo slučaj nas lahko reši
vous seul- êtes capable de le faire obéir samo vi ste sposobni, da ga pripravite do pokorščine

several [sévrəl]

1. pridevnik
(vsak) posamezen; različen, individualen, posamičen, poedin; več (od njih), nekoliko, nekaj
arhaično ločen

each several part vsak del zase
on four several occasions ob štirih različnih priložnostih
several liability individualna odgovornost
joint and several obligation skupno in poedino jamstvo, solidarno jamstvo
the several members of the Board posamezni člani ministrstva
several people več ljudi
several times večkrat
each has his several ideal vsak ima svoj (lasten) ideal
each several ship sank her opponent vsaka posamična ladja je potopila svojo nasprotnico
to dwell in a several house stanovati ločeno v (neki) drugi hiši
I met several members of the club srečal sem, spoznal sem se z več člani kluba
we took our several ways home šli smo domov vsak po svoji poti

2. samostalnik
več (od njih), nekateri

I know several of them več, nekatere od njih poznam

sezúti

sezúti koga to take off someone's shoes
sezúti se to take off one's shoes
sezul sem se I took my shoes off

sfuggire

A) v. tr. (pres. sfuggo) uiti (komu, čemu); izogniti, izogibati se:
sfuggire un pericolo uiti nevarnosti

B) v. intr.

1. uiti, ubežati:
sfuggire alla giustizia uiti roki pravice

2. spregledati; pozabiti, pozabljati:
nel correggere le bozze mi sono sfuggiti parecchi errori med popravljanjem krtačnih odtisov sem spregledal precej napak
mi è sfuggito che oggi è il tuo compleanno pozabil sem, da je danes tvoj rojstni dan

share³ [šɛ́ə] prehodni glagol
deliti (with s.o. s kom)
porazdeliti (among med)
deliti (mišljenje); udeleževati se
neprehodni glagol
imeti delež, biti deležen, sodelovati, udeležiti se

to share alike, to share and share alike imeti enake deleže, enako si razdeliti; sodelovati pri prispevkih in pri dobičku
I have shared your dangers delil sem z vami nevarnosti
to share the costs prispevati k stroškom
they shared (in) our sorrow žalovali so skupaj z nami
he would share his last crust figurativno on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha (bi dal svojo zadnjo srajco)
to share an opinion deliti mnenje
they ought to share with us in the expenses oni bi morali deliti z nami izdatke

shave² [šéiv] samostalnik
britje; oplazenje; ostružek; zlezenje (pri izpitu), tesno uitje
britanska angleščina sleparija, trik
ameriško oderuške obresti
tehnično skobljenje; strgalo

by a shave za las
a clean shave pogovorno čista goljufija
shave hook tehnično strgulja, strgača
to have a shave dati se obriti, (o)briti se
I had a close (near) shave figurativno za las sem ušel (nesreči)
it was a close shave malo (za las) je manjkalo (da ni prišlo do nesreče)
I want a shave želim britje (se briti)
a good lather is half the shave figurativno dober začetek je polovica opravljenega dela

shirt¹ [šə:t] samostalnik
(moška) srajca; spodnja srajca; ženska bluza z ovratnikom in manšetami; moška nočna srajca

shirt of mail železna srajca
night shirt nočna srajca
stripped to the shirt, in one's shirt v (sami) srajci; figurativno vsega oropan, brez vsega
near is my shirt, but nearer is my skin figurativno najprej sem jaz, nato pa (šele) drugi; bog je najprej sebi brado ustvaril
to get s.o.'s shirt out sleng, figurativno razjeziti koga
to give s.o. a wet shirt sleng koga takó utruditi z delom, da se oznoji
not to have a shirt to one's back biti zelo reven
he has not a shirt to his name on je velik revež, nima ničesar
to keep one's shirt on sleng ne se razburjati, obvladati se, brzdati se
to lose one's shirt izgubiti svojo zadnjo srajco
to put one's shirt on (upon) vse, tudi zadnji svoj dinar staviti (na konja itd.)

shizofrenik samostalnik
1. psihiatrija (duševni bolnik) ▸ skizofrén
Povezane iztočnice: paranoidni shizofrenik, paranoični shizofrenik

2. (kdor ravna razdvojeno) ▸ skizofrén
Pravzaprav sem neke vrste shizofrenik, saj razmišljam v različnih jezikih in imam deljeno identiteto. ▸ Valójában skizofrénnek is mondhatnám magam, hiszen különböző nyelveken gondolkodom és többes az identitásom.
Da so dirkači shizofreniki, je znano od nekdaj, saj govorijo eno, delajo drugo in imajo najraje nekaj tretjega. ▸ Az, hogy a versenyzők skizofrének, már régóta köztudott, hiszen egy dologról beszélnek, mást cselekednek és leginkább egy harmadik dolgot kedvelnek.

shock² [šɔk] prehodni glagol
pretresti, presuniti, ogorčiti, globoko užaliti, mučno prizadeti, šokirati, škandalizirati, povzročiti zgražanje
medicina pretresti (živce); zadeti (komu) udarec (električni šok)
neprehodni glagol
trčiti (skupaj), zaleteti se

shocked ogorčen (at ob, by zaradi)
I was shocked to hear z grozo sem slišal
a sight that would shock you prizor, ki bi vas presunil (pretresel, šokiral, ogorčil)
she was shocked to find him so pale and thin bila je zaprepadena, ko ga je videla tako bledega in shujšanega
I am shocked at you! zgražati se moram nad vami!
to shock a secret out of s.o. s šokom koga pripraviti do tega, da pove tajnost
to shock s.o. into telling the truth s šokom koga privesti do tega, da pove resnico

shout¹ [šáut] samostalnik
krik, klic, vik, klicanje, vzklik(anje)

shouts of applause vzkliki odobravanja
a shout of laughter krohot(anje)
my shout! sleng sedaj sem jaz na vrsti (zlasti za plačanje pijače)
to give (to raise) a shout vzklikniti, zavpiti, zakričati
to set up a tremendous shout dvigniti strašanski krik

shut off prehodni glagol
zapreti, odklopiti dovod (vode, plina itd.), izključiti; ločiti; zakrivati pogled (vidik)
neprehodni glagol
pogovorno odložiti telefonsko slušalko

the engine-driver shut off steam strojevodja je odklopil dovod pare
to shut s.o. off pretrgati, prekiniti (telefonski) pogovor s kom; izključiti, ločiti (from od)
I have shut myself off from my friends ločil (razstal) sem se od svojih prijateljev

shut up prehodni glagol
(trdno) zapreti (hišo, trgovino, dežnik itd.), zapahniti, zamašiti (usta), utišati; vtakniti v zapor; zatrpati (prehod)
neprehodni glagol
prenehati, držati jezik za zobmi

shut up up! molči!, jezik za zobe!
I shut him up zamašil sem mu usta
to shut up o.s. up zapreti se, zakleniti se
to shut up shop pogovorno zapreti prodajalno, trgovino, figurativno ustaviti poslovanje; popolnoma opustiti

shy¹ [šái]

1. pridevnik (shyly prislov)
plah, plašen, plašljiv, boječ; zadržan, rezerviran, sumničav, oprezen; (žival, rastlina) kržljav, zaostal; skrit, ki ga je težko najti (kraj)
pogovorno dvoumen, sumljiv, na slabem glasu
ameriško, sleng ki je izgubil, brez
ameriško reven (of z)

shy of money ameriško, sleng na trdem z denarjem
I am shy a dollar ameriško, sleng sem ob dolar
a shy place zloglasen kraj
this tree is a shy bearer to drevo slabó rodi
to be shy of s.o. iti komu s pota, izogibati se koga
to be (to look) shy on (at) z nezaupanjem gledati na
to be shy of s.th. bati se česa, izmikati se čemu, izogibati se česa
to be shy of doing s.th. oprezno, z oklevanjem kaj narediti
once bit twice shy kdor se enkrat opari, še se mrzle vode boji

2. samostalnik
plašljivost (konja)

3. neprehodni glagol
plašiti se, odskočiti (o konju)
figurativno umakniti se nazaj, ustrašiti se

to shy at s.th. bati se česa, oplašiti se, ustrašiti se česa
to shy off preplašiti

sì¹

A) avv.

1. da:
sì certo da, seveda
sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
più sì che no verjetno da
sì e no kvečjemu, niti ne:
sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril

2. res, zares:
questa sì che è bella ta je pa res dobra!
dire di sì pritrditi, pritrjevati

B) m

1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
la lingua del sì italijanščina
decidere, risolversi per il sì odločiti se za

2. pl. (glas, odgovor) za:
cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset

sīc, adv. (iz *sī-ce; gl. sī in -ce)

I. povsem načinovno

1. tako, takole, na ta način: venticlum huic sic facito TER.; oziraje se na prejšnjo misel: sive enim sic est, sive illo modo, videri possunt CI., sic locutus eum dimisit S., sic magnam belli gloriam turpi morte maculavit N., sic volvere Parcas V.; kot potrdilo ali odgovor: mihi vero sic placet CI., sic plane indico CI., sic est CI. tako je, zares, da, sic erit TER. vsekakor je tako, profecto hoc sic erit PL.; od tod v pogovornem jeziku samo sic = tako je, da: Phanium relictam solam? Sic. TER.; pogosto primerjalno v soodvisnosti z ut, redkeje s sicut, quemadmodum, tamquam, quasi idr.: ut concessisti illum senatui, sic da hunc populo CI., ut victor fert Hannibal, sic vos ut victi audiatis L., sicut magistratibus leges, sic populo magistratus praesunt CI., quemadmodum soles de ceteris rebus, sic de amicitia disputaris CI., tamquam armato hosti, sic huic legi resistetis CI., aedificiis sic pepercit, quasi ad ea defendenda venisset CI.; pesn.: veluti ... sic, ceu ... sic, sic ... quam, sic ... quamodo. Včasih ut ... sic = četudi (dasi) ... (pa) vendar, sicer ... pa vendar: ut errare potuisti, sic decipi te non posse quis non videt? CI., ut virtutibus eluxit, sic vitiis est obrutus N.; pesn. sic (v prozi nav. ita) ... ut V konjunktivnih stavkih, ki izražajo zatrditev, rotitev, željo ali prošnjo = tako gotovo ... kakor gotovo, tako gotovo ... kakor gotovo želim, da: sic has deus aequoris artes adiuvet, ut nemo iamdudum litore in isto ... constitit O.; nam. cj. stoji tudi ind. fut.: sic me dii amabunt, ut me tuarum miseritum est fortunarum TER.; v želelnih stavkih pogosto okrajšano (brez ut …) in kaže na pogoj, pod katerim naj se želja izpolni ali prošnja usliši; če se to zgodi (naredi), potem želja (prošnja) stoji za stavkom s sic ali pred njim: aliquā mala nostra levate ...; prospera sic (= si hoc feceritis) maneat vobis fortuna O., sic tua Cyrneas fugiant examina taxos, sic cytiso pastae distendant ubera vaccae: incipe, si quid habes V. = kakor gotovo želim, da ..., tako gotovo želim, da začneš (peti), ne parce malignus arenae ossibus et capiti inhumato particulam dare: sic (= quod si feceris) ... Venusinae plectantur silvae te sospite H., Stoice, post damnum sic vendas pluris H., sic umbrosa tibi contingant tecta, Priape ... quae tua formosos cepit sollertia? TIB.

2. occ.
a) (oziraje se na naslednjo misel) tako(le): sic in animo habeto, uti ne cupide emas CA., ingressus est sic loqui Scipio CI.; z neodvisnim govorom: sic auget et sic loquetur: „mulier, quid tibi cum Caelio?“ CI., ac statim sic rex incipit: „Numquam ego ratus sum ...“ S., sic est: acerba fata Romanos agunt H.; z odvisnim govorom (ACI): nos sic accepimus: nullum in Sicilia bellum fuisse CI., sic habeto: te nihil gratius facere posse CI. zatrdno verjemi, bodi prepričan, ego sic existumo: omnes cruciatus minores esse S., cum ab his quaereret ... sic reperiebat: plerosque Belgas esse ortos ab Germanis ... C.
b) (kot adj.) takšen, tak: sic sum: si placeo, utere TER., sic est ingenium TER., sic est vulgus: ex veritate pauca, ex opinione multa existimat CI., sic vita hominum est, ut ad maleficium nemo conetur sine spe atque emolumento accedere CI., Laelius sapiens (sic enim est habitus) CI.
c) v tak(šn)ih okoliščinah (razmerah), potemtakem, zaradi tega, in tako, zato(rej): crimini maxime dabant in Numitoris agros ab iis impetum fieri ... Sic Numitori ad supplicium Remus deditur L., sic Eumenes ... talem exitum habuit N., quid vos, insani estis? Quidum? Sic: quia foris ambulatis PL., quia non est obscura tua in me benevolentia, sic fit, ut multi per me tibi velint commendari CI. EP.
d) pogosto ne sic quidem CI. idr.; tu je sic postavljen med pt. in določni glag., da poudari časovni ali logični nastop dejanja ali pa način dejanja = tako tedaj, tedaj, potem: Iuppiter ... despiciens mare ... sic vertice caeli constitit V., cum dentibus albis indutus capiti, sic regia tecta subibat V. le tako, kar tako, mirabar, hoc si sic abiret TER., non posse istaec sic abire CI., sic nudos in flumen proicere CI. kar nage, tj. kar brez vreče, sub ... pinu iacentes sic temere H. kar (tako) brez slehernih skrbi, quod me sic vides PETR. kar takega, kakršen sem. –

II.

1. zaznamujoč
a) visoko stopnjo in mu sledi konsekutivni stavek tako = tako zelo, do te mere, toliko, tolikanj: Caecinam a puero sic dilexi, ut non ullo cum homine coniunctius viverem CI., repente ex omnibus partibus ad pabulatores advolaverunt, sic uti ab signis legionibusque non absisterent CI.; brez konsekutivnega stavka: sic erat in omni vel officio vel sermone sollers CI.
b) nizko stopnjo tako = tako tako, srednje, še precej: quid rei gerit? Sic tenuiter TER., et quidem, ere, forma luculenta. Sic satis TER. še velja, sic hoc TER. to gre še precej, nosne? Sic TER.

2. omejujoč (nav. z ut) sic ... ut (le) tako ... da, le (toliko) ... kolikor, (le) pod tem pogojem (določilom) ... da, (le) s to omejitvijo ... da, s tem pridržkom ... da, (redkeje) sic … ne toda (le) tako ... da ne ali sic ... si (le) pod tem pogojem (s tem pridržkom) ... če (ako), le tako (le tedaj) ... če (ako): sic tibi gratias ago, ut (kolikor) cumulus accesserit CI., praefecturam sic accepit, ut neminem sit secutus N. je sicer sprejel, toda tako, da ..., sic positum servabis onus, ne forte sub ala fasciculum portes librorum H., decreverunt, id sic ratum esset, si pares auctores fierent L., sic enim facillime putavit se Graecā linguā loquentes ... sub sua retenturum potestate, si amicis suis oppida tuenda tradidisset N.