Franja

poste² [pɔst] masculin položaj, mesto, funkcija, služba; militaire stražarsko mesto, stražar, straža; minéralogie, mines posada, izmena; telefonski aparat, telefon; radijski aparat, sprejemnik, radio; commerce (računska) postavka

poste sur accu baterijski sprejemnik
poste actif aktivna postavka
poste d'aiguillage kabina za upravljanje kretnic
poste avancé (militaire) prednja straža
poste brouilleur, gênant motilni oddajnik
poste créditeur (dobro)imetje, dobropis
poste débiteur dolgovna, debetna postavka
poste émetteur, d'émission radijski oddajnik
poste d'essence bencinska postaja
poste d'honneur častna funkcija
poste d'incendie, d'eau protipožarna, vodna instalacija (proti požarom)
poste de jour, de nuit (minéralogie, mines) dnevna, nočna posada (izmena)
poste à lampes (radio) cevni aparat
poste d'observation (militaire) opazovališče
poste à ondes courtes, moyennes radio na kratke, srednje valove
poste (de police) policijska postaja
poste public javna telefonska govorilna kabina
poste de T. S. R radijska (oddajna) postaja
poste récepteur radijski sprejemnik
poste de secours reševalna postaja
poste de télévision televizijski aparat
poste de transformation (él) transformator
poste à transistors transistorski sprejemnik
poste de travail delovno mesto
poste-voiture radio v avtu
abandonner son poste dezertirati
être à son poste biti na (svojem) mestu
occuper un poste élevé zavzeti visok položaj
relever un poste (militaire) menjati stražo

postópati agir, procéder ; (lenariti brez dela) fainéanter , (pohajati) battre le pavé, badauder, courir les rues, flâner, musarder, muser

postopati po ulicah traîner (ali familiarno traînasser, baguenauder) dans les rues
brezobzirno postopati (figurativno) mettre les pieds dans le plat
drzno, nesramno postopati (familiarno) se payer de culot
premišljeno postopati (figurativno) aller à pas mesurés
previdno postopati procéder avec prudence
sodno proti komu postopati (pravno) poursuivre quelqu'un en justice
sramotno (podlo) postopati user de lâches procédés

postop|ek² [ó] moški spol (-ka …) pravo das Verfahren
arbitražni postopek Schlichtungsverfahren
civilni postopek Zivilverfahren
dokazni postopek die Beweisaufnahme (v dokaznem postopku se je izkazalo … die Beweisaufnahme ergab …)
izvršilni postopek die Zwangsvollstreckung, das Exekutionsverfahren, Vollstreckungsverfahren, Zwangsvollstreckungsverfahren
kazenski postopek das Strafverfahren, der [Strafprozeß] Strafprozess
mandatni postopek Mandatsverfahren
nadaljevalni postopek Nachverfahren
nepravdni postopek [Beschlußverfahren] Beschlussverfahren, Außerstreitverfahren
obtožni postopek Eröffnungsverfahren
opominjalni postopek Mahnverfahren
postopek pri sodniku za prekrške Ordnungsverfahren
pravdni postopek [Prozeßverfahren] Prozessverfahren, Streitverfahren, der Rechtsweg
predhodni postopek Vorverfahren
predpisani postopek die Formvorschrift
preiskovalni postopek Ermittlungsverfahren, Untersuchungverfahren
prizivni/pritožbeni postopek Berufungsverfahren; Revisionsverfahren
razvezni postopek [Scheidungsprozeß] Scheidungsprozess
sodni postopek das Gerichtsverfahren, der Rechtsgang, der Rechtsweg
spravni postopek Güteverfahren, Sühneverfahren
stečajni postopek der Konkurs, das Konkursverfahren
vojaški kazenski postopek Militärstrafverfahren
zamudni postopek Versäumnisverfahren
zapuščinski postopek [Nachlaßverfahren] Nachlassverfahren
začeti/uvesti postopek proti das Verfahren einleiten gegen
predlog za uvedbo kazenskega postopka der Strafantrag
sklep o uvedbi postopka der [Eröffnungsbeschluß] Eröffnungsbeschluss
uvedba stečajnega postopka die Konkurseröffnung
mirovanje postopka Stillstand der Rechtspflege
predlog za skrajšani postopek der Dringlichkeitsantrag
obnovitev postopka Wiederaufnahmeverfahren
predlog za obnovitev postopka der Wiederaufnahmeantrag
ustaviti postopek das Verfahren einstellen
oprostitev plačila stroškov postopka die Verfahrenshilfe
ugovor zoper kršitev procesnih predpisov med postopkom die Rüge
stranka v postopku die [Prozeßpartei] Prozesspartei
biti stranka v postopku Parteistellung haben
opravilo v postopku die [Prozeßhandlung] Prozesshandlung
pravica, biti zaslišan v postopku der Anspruch auf rechtliches Gehör
terjatev v stečajnem postopku die Konkursforderung
tožba v izvršilnem postopu die Exekutionsklage
udeleženec v postopku der Verfahrensbeteiligte, Nebenbeteiligte
zakon o kazenskem postopku die [Strafprozeßordnung] Strafprozessordnung (StPO)
zakon o pravdnem postopku die [Prozeßordnung] Prozessordnung, [Zivilprozeßordnung] Zivilprozessordnung (ZPO)
zakon o sodnem postopku die Gerichtsordnung
zakon o stečajnem postopku das Konkursrecht

postópek (-pka) m

1. procedimento, processo, procedura; metodo:
tehnološki postopek za pridobivanje česa processo tecnologico per la produzione di qcs.

2. jur. via, iter, azione, processo:
sprožiti pravni postopek proti komu intentare un'azione legale contro qcn.; adire le vie legali contro qcn.
držati se običajnega postopka seguire la procedura normale
zakonski postopek iter legislativo
civilni, kazenski postopek rito civile, penale; processo civile, penale
po hitrem postopku procedura per direttissima, rito direttissimo; pren. in breve tempo
skrajšani postopek rito sommario

3. adm. pratica, iter, trafila:
v teku je postopek za nakup hiše sono in corso le pratiche per l'acquisto della casa
birokratski postopek iter burocratico, trafila burocratica

4. teh. processo

posvéten (-tna -o) adj.

1. laico, profano, secolare:
posvetni človek laico
posvetna obleka abito secolare
posvetna oblast potere temporale, potere terreno (proti: potere spirituale); potere civile, potere politico (proti: potere religioso, potere ecclesiastico); hist. braccio secolare
posvetno sodstvo giustizia secolare, tribunali secolari

2. temporale, terreno:
odpovedati se posvetnim željam rinunciare ai piaceri terreni

posvetovalnic|a ženski spol (-e …) die Beratung, die Beratungsstelle (družinska Familienberatungsstelle, Familienberatung, za boj proti narkomaniji Drogenberatungsstelle, za matere Mutterberatungsstelle, za nosečnice Schwangerenberatung, vzgojna Erziehungsberatung, Erziehungsberatungsstelle, zakonska Eheberatungsstelle, Eheberatung)

poupe [pup] féminin, marine krma

avoir le vent en poupe imeti veter v hrbtu, figuré imeti srečo, biti dobro zapisan, iti proti uspehu

pour [pur] préposition za; v korist, na ljubo; na mesto; v imenu; zaradi; kar se tiče; (pri nedoločniku) da bi, ker, čeprav

c'est pour cela que zato
mot pour mot beseda za besedo
œil pour œil oko za oko
pour affaires poslovno
pour ainsi dire tako rekoč
pour votre bien v, za vaše dobro
pour de bon resnično, zares, pristno
pour le cas où v primeru da
et pour cause! iz le preveč jasnega razloga!
pour ce qui me concerne kar mene tiče
pour grand qu'il soit naj bo še tako velik
pour lors v tistem primeru, takrat
pour moi kar mene tiče, z moje strani
pour le moins najmanj
pour le moment trenutno, za zdaj
pour peu que če le količkaj
pour le plaisir za zabavo, za šalo
pour que da, da bi
pour être riche, il n'en est pas plus heureux čeprav je bogat, ni zato nič bolj srečen
pour cette raison iz tega razloga
pour de bonnes raisons iz tehtnih razlogov
pour toute réponse namesto odgovora
pour la vie za vse življenje, za ves čas življenja
cinq pour cent pet od sto (5%)
être pour beaucoup (peu, rien) dans quelque chose imeti, igrati veliko (majhno, nobeno) vlogo pri čem; mnogo (malo, nič) prispevati k čemu, biti udeležen pri čem
il en a été pour son argent bil je ob, izgubil je svoj denar
je n'y suis pour rien to ni moja krivda
c'est du pour (populaire) to ni res
partir pour (Paris, la France) odpotovati v (Pariz, Francijo)
passer pour (riche) veljati za (bogatega)
prendre pour imeti, smatrati za
le pour et le contre za in proti

pouvoir*² [puvwar] verbe transitif móči (morem); smeti (smem)

se pouvoir biti možen
il (cela, ça) se peut (to) je mogoče
si cela se peut če je to mogoče
çela peut être to je možno
il se peut que ... možno je, da ...
je ne puis qu'y faire (familier) nič ne morem za to, nič ne morem napraviti proti temu
on ne peut plus skrajno
il est on ne peut plus aimable ljubezniv je, da ne more biti bolj
je n'en peux plus (familier) ne morem več (od utrujenosti), ves sem živčen, izčrpan
puis je? ali smem?
puissiez-vous réussir! da bi se vam le posrečilo!
cela peut durer encore longtemps to zna še dolgo trajati
où peut bien être ce livre? kje bi le mogla biti ta knjiga?

povračílen retaliatory, retaliative; retributive

povračílen napad retaliatory (ali reprisal) attack
povračílen ukrep reprisal; retaliatory measure
izvajati povračílne ukrepe proti to carry out reprisals against

povzétje re(e)mbolso m

proti, po povzetju contra rembolso
pošiljatev po povzetju envío m contra embolso

požár fire; burning; conflagration

svetovni požár world conflagration
varen pred požárom fireproof
zaščita (zavarovanje) proti požáru fire precautions (fire insurance)
naša hiša je bila popolnoma uničena v požáru our house has been burnt down
požár izbruhne a fire breaks out
požár je celo mesto spremenil v pepel the fire has left the whole town in ashes
po požáru so od hiše ostali le štirje zidovi the house has been gutted by fire

požár incendie moški spol , feu moški spol , flamme ženski spol ; (velik) grand incendie, embrasement moški spol , conflagration ženski spol , sinistre moški spol

požar v rudniku feu de mine
gašenje požara extinction ženski spol d'un incendie
gozdni požar incendie de forêt
mesto požara lieu moški spol d'un incendie (ali d'un sinistre)
splošen požar (prevrat) (figurativno) embrasement moški spol
širjenje požara propagation ženski spol de l'incendie
škoda zaradi požara perte ženski spol par l'incendie
vojni požar (figurativno) conflagration
zavarovanje proti požaru assurance ženski spol (contre l')incendie
izbruhnil je požar un incendie s'est produit (ali déclaré)

požár incendio m ; fuego m ; conflagración f (tudi fig)

gozdni požar incendio forestal
svetovni požar conflagración mundial
gašenje požara extinción f de un incendio
zavarovanje proti požaru seguro m contra incendios
izbruhnil je požar se produjo un incendio
pogasiti požar apagar (ali extinguir) un incendio

prae-caveō -ēre -cāvī -cautum (prae in cavēre)

I. intr.

1. biti previden (pazljiv, oprezen), varovati se česa, paziti se, čuvati se, (po)skrbeti za previdnostne (varnostne) ukrepe: Plin., Suet., Gell. idr., illud praecavendum est mihi Pl., nunc praecaveo Pl., providens et praecavens Ci., praecavere nihil Cu., quod ne accideret, praecavendum sibi existimabat C., praecavere ab insidiis L., dedi exemplum praecavendi T. velike previdnosti, malam diem praecavere Vulg.

2. praecavere alicui zavarovati, (po)skrbeti za (varnost) koga: sibi Ter., decemviris ab (pred) irā multitudinis L. —

II. trans. (za)ščititi se, zavarovati se proti čemu, pred čim, braniti komu kaj, skušati odvrniti (odvračati), ne dovoliti (ne dovoljevati), odvrniti (odvračati), preprečiti (preprečevati), prebraniti: Suet. idr., peccata, quae difficillime praecaventur Ci., mihi res tota praecauta est Ci., quod a me ita praecautum … est Ci., quae cavenda praecavit Ap., iniurias Gell., praecauto opus est Pl. potrebna je previdnost.

prae-cipuus 3 (praecipere; quod ante capitur Fest.)

1. poseben, svoj(ski), značilen, izključen (-na -no): Pl., Ter. idr., praecipuam fortunam postulare Ci., praecipua sors periculi L. poseben delež, praecipuo suo periculo N. izjemna osebna nevarnost, quare necesse est, quod mihi consuli praecipuum fuit praeter alios, id iam privato cum ceteris esse commune Ci., praecipuum illum et proprium sensum doloris mei (naspr. communis) Ci.; subst. praecipuum -ī, n posebna pravica, prednostna pravica, predpravica, ugodnost, privilegij: ut enim cetera paria Tuberoni cum Varrone fuissent, hoc certe praecipuum Tuberonis, quod … Ci.; occ. poseben = vnaprej (pri)dobljen, vnaprejšnji: dos, peculium Icti.; subst. praecipuum -ī, n vnaprejšnje volilo, vnaprejšnja dediščina: Suet. (Galba 5).

2. poseben = izreden, izjemen, izvrsten, odličen: laus, fides N., gloria L., vir Eutr., quos praecipuo semper honore Caesar habuit C., artis praecipuae opus O., praecipuā scientiā rei militaris T., praecipuum veniae ius habet ille liber O. ima pred vsemi pravico do … (= ima največ pravice do … ), praecipuo iure esse Ci. = praecipuum locum tenere Suet. prednostno (posebno) mesto zavzemati, praecipui regis amici Cu. najimenitnejši, toda: praecipuus amicus T. najboljši prijatelj, praecipua cenationum rotunda Suet. glavna obednica je bila okrogla, rex fraude praecipuus Fl. prelokavi (nadvse lokavi, zvijačni) kralj, praecipuum toro (abl.) accipit Aenean V. odlikovanega (odlikujočega se) s častnim sedežem, praecipuus in eloquentiā vir Q., praecipuus circumveniendi Sabini T. glavna oseba v kovarstvu (rovarjenju, spletkarjenju) zoper Sabina (proti Sabinu); v pomenu dignissimus z relativnim stavkom v cj.: mox praecipuus, cui secreta imperatorum inniterentur T.; v pomenu maxime idoneus z ad (adversus ali z dat.): praecipuus ad pericula T. za prestajanje (prebijanje skozi, tveganje, podajanje v) nevarnosti, opes praecipuae ad eliciendam cupiditatem T., praecipui ad scelera T. veliki hudodelci, hudi zločinci, herba ad serpentium ictus praecipua Plin. posebej delujoča (izjemno učinkovita) proti kačjim pikom, praecipuus adversus anginas sucus Plin., herba dentibus praecipua Plin. Subst.
a) praecipuī -ōrum, m najodličnejši, najimenitnejši, najizvrstnejši: ponendus inter praecipuos Q.
b) praecipuum -ī, n prednost, odlika, vrlina: homini praecipui a naturā nihil datum esse Ci., aurigarum equorumque praecipua vel delicta (pomanjkljivosti, hibe) Amm.
c) praecipua -ōrum, n α) najvažnejše, najpomembnejše, najvažnejša (najpomembnejša) stvar: principum diversam esse sortem, quibus praecipua rerum ad famam derigenda T. β) (kot prevod stoiškega izraza τὰ προηγμένα) stvari, ki zaslužijo prednost, prednostne stvari, nezavrgljive stvari, nezavrgljivo, indiferentno = kar samo po sebi ni absolutno dobro, mu je pa najbližje (naspr. reiecta zavrgljive stvari, zavrgljivo): quae vel ita appellemus — id erit verbum e verbo — vel promota et remota vel, ut dudum diximus, praeposita vel praecipua, et illa reiecta Ci. — Od tod adv. praecipuē posebno, posebej, osobito, izredno, izjemno, pred vsem (drugim), predvsem, zlasti: Pl., Auct. b. Alx., V., O., T., G. idr., Caesar, quod semper Haeduorum civitati praecipue indulserat C., eum Cicero praecipue dilexit N., in hoc officio, quod fuit praecipue meum Ci., nihil sibi appetit praecipue Pompeius Ci., Cariā totā praecipueque Telmesses Ci., praecipue cum H., Plin. iun., praecipue si Q., Plin.

prae-tendō -ere -tendī -tentum (prae in tendere)

1. (po)moliti, iztegniti (iztegovati), stegniti (stegovati): et sunt alia dictu minora: sed ubi visum in eo praetendit? Plin., propagines e vitibus altius praetentas non succedit Fabius Pictor ap. Gell.

2. pred seboj (po)držati: tela O., hastas dextris V., velamenta manu O., praetenta cuspide O., nec coniugis umquam praetendi taedas V. nikdar nisem (javno) kazal plamenic soproga = nikdar nisem zahteval zakonitega zakona.

3. spredaj (pred čim, pred kaj) razpeti (razpenjati), spredaj razprostreti (razprostirati), spredaj potegniti (potegovati, potezati): cilicia L., vestem ocellis O., saepem segeti V.; pesn.: muros morti V. proti smrti; metaf.
a) postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred) kaj: sermonem decreto L., offirmare animum auribusque praetendere Plin. iun. tako rekoč „držati pred ušesi“ = dati mu premoč (prevlado) nad ušesi; od tod med. praetendi (o krajih) spredaj, pred čim ali ob čem ležati (stati); z dat.: Baeticae praetenditur Lusitania Plin., Sicanio praetenta sinu (dat.) iacet insula contra V., praetenta Syrtibus arva V., quidquid castrorum Armeniis praetenditur T.; abs.: tenue praetentum litus esse L.
b) kot (za) pretvezo (izgovor) navesti (navajati), „pretvesti“ („pretvezati“), izgovoriti (izgovarjati) se: aliquid seditioni L., legatorum decretum calumniae L. z odlokom olepš(ev)ati (zagovarjati), nomen hominis doctissimi suis immanibus moribus Ci. zakrivati (prikrivati, olepševati, lepšati, lepotiti) z imenom, ob simultates, quibus causam partium praetendebat T.; brez dat.: Q., Ap., Paul. (Dig.) idr., fessam aetatem, amicitiam, honesta nomina T.

4. pred (vojaškim) taborom (taboriščem, ostrogom) taboriti (kot straža): Eccl.

Opomba: Nenavaden pt. pf. prae-tēnsus: pozni Eccl.

praetōrius 3 (praetor)

1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.

prah¹ moški spol (-u, ni množine) der Staub (cestni Straßenstaub, leteči tehnika Flugstaub, premogov Kohlenstaub, vlakninski Faserstaub, žrelni/ plavžni Gichtstaub)
prah in pepel Staub und Asche
pokrit s prahom staubüberzogen
brez prahu staubfrei
ki se ga prah ne prime [staubabweisend] Staub abweisend
neprepusten za prah staubdicht
… za prah Staub- (filter der Staubfilter, krpa das Staubtuch, emisija die Staubemission)
… prahu Staub- (oblak die Staubwolke, die Staubfahne, plast die Staubschicht, zrno das Staubkorn)
boj proti prahu die Staubbekämpfung
odstranjevanje prahu die Entstaubung
sesalnik za prah der Staubsauger, ročni: Handstaubsauger
religija ki se v prah povrne der Staubgeborene ( ein -r)
brisati prah Staub wischen, s česa (etwas) abstauben
sesati prah Staub saugen
figurativno otresti prah z nog den Staub von den Füßen schütteln
povrniti se v prah wieder zu Staub werden
dvigovati dosti prahu viel Staub aufwirbeln
prah si in v prah se povrneš Staub bist du und zu Staub [mußt] musst du zurück, du bist Erde und sollst zu Erde werden

praš|ek moški spol (-ka …) das Pulver (pecilni Backpulver, pralni Waschpulver, proti moljem Mottenpulver, za limonado Brausepulver, za njuhanje Schnupfpulver, za puding Puddingpulver, za sladoled Eispulver, za zobe Zahnpulver, zoper mrčes Insektenpulver)
brusni prašek der Glassand