Franja

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

vítek slender; slim

vítek kot jelka (as) straight as a poplar
vítka linija waistline
vítek stas slender waist
napraviti vítko, postati vítek to slim
paziti na svojo (vítko) linijo to watch one's waistline
vítko dekle wasp-waisted girl

vítez knight; figurativno chivalrous (ali gallant) person

navaden, najnižji vítez knight bachelor, pl knights bachelors, knights bachelor
roparski vítez zgodovina robber baron
blodni vítez knight-errant
vítez žalostne postave the Knight of the Rueful Countenance
vítez reda kraljičine podveze Knight of the Garter
vítez templjar Knight Templar, pl Knights Templars, Knights Templar
vítez častne legije Chevalier of the Legion of Honour
napraviti koga za víteza to knight someone, to make someone a knight, to dub someone a knight
postati vítez to receive the accolade, zgodovina to win one's spurs

vítez chevalier moški spol ; (junaški) preux moški spol

vitez častne legije chevalier de la Légion d'honneur
klateški vitez, klativitez chevalier errant, paladin moški spol
malteški vitez chevalier de Malte
roparski vitez chevalier pillard
vitez žalostne postave le chevalier de la Triste Figure (Don Quichotte)
postati vitez être élevé à la dignité de chevalier
za viteza koga napraviti armer (ali recevoir) quelqu'un chevalier, adouber quelqu'un, donner l'accolade à quelqu'un

vítez caballero m

vitez častne legije caballero de la Legión de Honor
klateški vitez, klativitez caballero andante
malteški vitez caballero de (la Orden) de Malta
roparski vitez noble m bandolero
vitez žalostne postave el Caballero de la Triste Figura
napraviti za viteza armar caballero (a alg), dar la acolada (a alg)
postati vitez ser armado caballero

viuda ženski spol vdova; vrsta čaplje

viuda en primeras nupcias vdova po prvem zakonu
quedar(se) viuda ovdoveti, postati vdova

viudo ovdovel; figurativno prazen, samoten, pust; viudo moški spol vdovec

quedar(se) viudo ovdoveti, postati vdovec
viudo de pega slamnat vdovec

vjȅra ž (ijek.), vȅra ž (ek.)
1. vera: vjera u boga
2. zaupanje: slijepa, čvrsta, nepokolebiva vjera; imati -u u koga
3. vera: raditi u dobroj -i
4. upanje, kredit: dati komu robu na -u
5. moška beseda: tvrda vjera; dati komu -u
6. zvestoba: okrenuti -om postati nezvest, izneveriti se
7. zaroka: ugovarati -u; djevojka je bila pod -om tri godine dekle je bilo tri leta zaročeno
8. alal mu vjera! dobro je, prav je tako!; -e mi! pri moji veri!; božja ti vjera! resnično, tako je

vladar samostalnik
1. (kdor vlada) ▸ uralkodóMnogi ga imajo za enega izmed najpomembnejših vladarjev v norveški zgodovini. ▸ Sokan a norvég történelem egyik legfontosabb uralkodójának tekintik.

2. (o vplivnosti) ▸ úrŠpanci so zadnja leta nesporni vladarji svetovnega prvenstva v motociklizmu. ▸ A spanyolok az elmúlt években a motoros világbajnokság vitathatatlan urai voltak.
Nokia je bila nekoč nesporni vladar trga mobilnih telefonov. ▸ A Nokia egykor a mobiltelefon-piac vitathatatlan ura volt.
Internet je vladar sveta! ▸ Az internet a világ ura.

3. (v astrologiji) ▸ uralkodóSaturn, vladar znamenja kozoroga, velja za strogega, a pravičnega učitelja. ▸ A Szaturnusz, a Bak jegy uralkodó bolygója szigorú, de igazságos tanárnak számít.

vladár (-ja) | -íca (-e) m, f sovrano (-a); re (regina); regnante:
biti vladar regnare
postati vladar salire sul trono
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro governa il mondo

vlážen humide, moite ; (tla, trava) mouillé

vlažne oči des yeux humides
postati vlažen s'humidifier, devenir humide, s'humecter

vlážen húmedo ; (ovlažen) humedecido ; (moker) mojado

postati vlažen humedecerse

voce f

1. glas:
ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
a gran voce kriče
a una voce hkrati; pren. enoglasno
a voce, a viva voce ustno
voce forte, sommessa močen, pridušen glas
un fil di voce tenek glas
coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
dar voce a un sentimento izraziti čustvo
dare una voce a qcn. poklicati koga
fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
mutar voce mutirati
parlare a mezza voce govoriti polglasno
perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
rifar la voce a qcn. oponašati koga

2. ekst. (živalski) glas:
la voce dell'usignolo slavčkov glas

3. glas (glasbila):
la voce dell'arpa glas harfe

4. šum, šumenje, hrup:
la voce del mare šumenje morja

5. glas (oseba):
una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

6. beseda:
darsi la voce dogovoriti se

7. pren. glas, klic, vzgib:
la voce del cuore srčni vzgib
la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

8.
voci pl. prividi

9. glas, mnenje:
voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

10. glas, govorice; vest:
voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
spargere la voce razširiti glas, vest

11. jezik način:
le voci verbali glagolski načini:
voce attiva, passiva aktiv, pasiv

12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
voce dialettale narečni izraz
voce nuova neologizem, nova beseda
voce antiquata arhaizem
una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

13. postavka (seznama, obračuna)

14. glasba glas; ekst. pevec:
voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
voce bianca otroški glas
voce di petto, di testa prsni glas, falzet
messa a quattro voci štiriglasna maša

15. glasba interval

16.
voci pl. lovstvo vpitje gonjačev

voile¹ [vwal] masculin zastor; koprena, pajčolan; tančica; tanka lahka tkanina

voile blanc de mariée nevestin pajčolan
voile (du palais) (anatomie) mehko nebo (v ustih)
sous le voile de l'amitié pod krinko prijateljstva
prendre le voile iti v samostan, postati redovnica
voile noir de deuil črn pajčolan v žalovanju

voják soldado m

navaden vojak (borec) soldado raso
star vojak veterano m
svinčen vojak (igrača) soldado de plomo
igrati se vojake jugar a los soldados
iti k vojakom ingresar en el ejército, ser llamado a filas, ir a servir en el ejército
postati vojak entrar en el servicio militar, (po lastni volji) hacerse sodato

vol² [vɔl] masculin let(enje), polet; jata

vol à voile letalsko jadranje
au vol v poletu, med letenjem
à vol d'oiseau iz ptičje perspektive, v ravni črti
vol d'oiseau (figuré) zračna črta
vol de reconnaissance (militaire) ogledovalni polet
vol plané letenje z ustavljenim motorjem
vol sans escale polet brez vmesnega postanka
vol en piqué strmoglavi let
vol spatial vesoljski polet
vol orbital des cosmonautes orbitalni polet kozmonavtov
escroc masculin de haut vol velik slepar
faire, effectuer un vol à voile jadrati z letalom
prendre son vol odleteti, figuré postati goden, prost
saisir une remarque au vol mimogrede ujeti (slišati) opazko

volatilizar [z/c] pretvoriti v hlape

volatilizarse izhlapeti, hlapljiv postati

volée [vɔle] féminin let, polet; jata, figuré množica; topniška salva; batine

à la volée v zraku, zelo hitro, v polnem zaletu ali razmahu, figuré brez premisleka
une volée d'hirondelles jata lastovk
d'une seule volée v enem (samem) poletu
de haute volée (figuré) visokega stanu
prendre la volée vzleteti
prendre sa volée (figuré) postati goden, prost, neodvisen
rattraper une balle à la volée ujeti žogo v letu (pri tenisu)
recevoir une volée de coups dobiti kopico udarcev
semer à la volée sejati tako, da vržemo seme v zrak in ga raztrosimo
sonner à toute volée zvoniti na vso moč

vȍlja ž
1. volja: volja i snaga; slobodna, viša, neslomiva, slaba, bolesna volja; za objedom bijasmo vesele -e pri kosilu smo bili dobre volje; to ne stoji do moje -e to ni odvisno od moje volje; istrajnom -om može se sve postići z vztrajno voljo se vse doseže; ostaviti komu što na -u; činiti komu na -u; iz -e kome izići postati komu tuj; posljednja, poslednja volja
2. veselje: prošla me volja za ovo; raditi s -om; nemam -e za ovo

volver [-ue-; pp vuelto]

1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
volver la comida izbruhati jed
volver de espaldas na rame dati
volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
volver mal por mal vračati zlo za zlo
volver tonto poneumniti
volver un vestido obrniti obleko
no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

volver atrás vrniti se, obrniti se
al volver na povratnem potovanju
a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
vuelvo volando ta hip se vrnem
volver a casa vrniti se domov
volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
volver a decir ponoviti
¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
volver a empezar zopet, znova začeti
volver a ver zopet videti
volver a traer nazaj prinesti
hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
volver de hablar con pravkar govoriti z
volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
volver en su acuerdo zopet k sebi priti
volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
volver por alg. zavzeti se za koga
volver sobre pokazati na; vrniti se na
volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
volver sobre el asunto vrniti se na stvar
volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
volverse loco znoreti, nor postati
volverse loco buscando kot nor iskati
es para volverse loco človek bi znorel
volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
volverse a casar spet se poročiti
todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
me he vuelto a dormir spet sem zaspal