Franja

očí yeux moški spol množine

izbuljene (velike) oči yeux exorbités
objokane (nabrekle) oči yeux gros
(figurativno) orlovske oči yeux d'aigle
risje oči yeux de lynx
poševne oči yeux obliques
raznobarvne oči yeux vairons
oči me bolijo j'ai mal aux yeux
iz oči v oči en face, face à face
med štirimi očmi seul à seul (ali en tête à tête) avec quelqu'un
na oči pour la forme
na lastne oči de ses (propres) yeux
na štiri oči entre quatre yeux
pred očmi vseh à la vue de tout le monde, aux yeux de tous, sous (ali devant) les yeux de tous, publiquement
pred mojimi očmi sous mes yeux
v očeh nekoga aux yeux de quelqu'un
zaradi lepih oči (zaswnj) pour les beaux yeux de quelqu'un
z zaprtimi očmi les yeux fermés
to bije v oči (figurativno) cela créve les yeux
gledati smrti v oči affronter la mort
imeti kaj pred očmi avoir quelque chose devant (ali sous) les yeux
imeti koga pred očmi garder quelqu'un à vue
imeti odprte oči (dobro paziti) ouvrir les yeux, avoir l'œil ouvert sur qe
imeti slabe oči avoir la vue faible (ali basse)
imeti zavezane oči (slep biti) avoir un bandeau sur les yeux
iskati koga z očmi chercher quelqu'un des yeux
izbuljiti oči écarquiller les yeux, ouvrir (ali faire) de grands yeux
izgubiti iz oči perdre de vue
metati pesek komu v oči jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un
odpreti komu oči glede česa ouvrir (ali dessiller) les yeux à quelqu'un sur quelque chose
to pade v oči cela saute aux yeux, c'est évident (ali manifeste)
povesiti oči baisser les yeux
požirati z očmi caresser (ali manger, dévorer) des yeux
upreti oči v koga fixer quelqu'un des yeux, lever les yeux sur quelqu'un
ne verjeti svojim očem ne pas en croire ses yeux
vreči oči na jeter les yeux sur
zatisniti oči ob čem fermer les yeux sur quelque chose
ne zatisniti oči (celo noč) ne pas fermer l'œil de la nuit
zavijati oči faire les yeux blanes
pojdi mi izpred oči! va-t-en!

očí ojos m pl

iz oči v oči cara a cara, frente a frente
med štirimi očmi a solas, sin testigos, privadamente, a cuatro ojos
pred očmi vseh a la vista de todos; fig públicamente
orlovske (sokolje) oči (fig) ojos de águila
poševne, ozke oči ojos oblicuos, rasgados
velike, izbuljene oči ojos saltones
na lastne oči con mis (tus, sus itd.) propios ojos; con esos ojos
zaradi njegovih lepih oči (= zastonj) por sus ojos bellidos
brati komu v očeh (želje) leer en los ojos (los deseos) de alg
gledati (nevarnosti, smrti) v oči afrontar (ali arrostrar) (el peligro, la muerte)
gledati stvari z drugimi očmi mirar las cosas con otros ojos
izbuljiti oči fam poner ojos como platos
izgubiti iz oči perder de vista
ne izgubiti iz oči no perder de vista, tener muy presente a/c
imeti odprte oči abrir el ojo, estar alerta
izpraskati komu oči sacar los ojos a alg
odpreti komu oči (fig) abrir los ojos a alg; desengañar
nasuti komu peska v oči (fig) deslumbrar a alg con promesas
oči se mi odpirajo sedaj (fig) ahora veo claro
imeti dobre oči (fig) tener (buena) vista
ki pade v oči (o obleki) vistoso, llamativo; fig evidente, manifiesto
pasti v oči (fig) llamar la atención; resaltar; dar en los ojos
pojdi mi izpred oči! ¡quítate de mi vista!
pokvariti si oči dañarse la vista
povesiti oči bajar los ojos
požírati z očmi (fig) fam irse a alg los ojos tras a/c
preleteti z očmi pasar los ojos
prenapenjati oči quebrarse los ojos
zapreti komu oči cerrar los ojos a alg
skočiti v oči (fig) saltar a la vista
vreči oči na kaj poner el ojo en a/c
zatisniti oči ob čem fam hacer la vista gorda
zavijati oči (fig) poner los ojos en blanco; revolver los ojos; volver (ali torcer) los ojos
zapičiti oči v clavar los ojos en
svojim očem ne verjeti no dar fe a sus ojos
nisem verjel svojim očem no daba crédito a mis ojos
ne zatisniti oči (celo noč) no pegar el ojo (ali los ojos) (en toda la noche)
upreti oči v koga mirar a alg ojo a ojo; volver los ojos en alg
vrana vrani ne izkljuje oči de herrero a herrero no pasan chispas

oddíh repos moški spol , récréation ženski spol , délassement moški spol , détente ženski spol

dan oddiha jour moški spol de repos, jour libre
brez oddiha sans relâche, sans trêve, sans répit; (med pohodom) relâche ženski spol, halte ženski spol
gnati se za nekom (nečim) brez oddiha poursuivre quelqu'un (quelque chose) sans répit (ali sans débrider, sans trêve)
potrebovati oddih avoir besoin de délassement

oddíh (-a) m riposo; ricreazione; pausa; svago; distensione; relax:
potrebovati počitek in oddih aver bisogno di riposo e di distensione
kratek oddih med delom breve pausa durante il lavoro
nedeljski oddih riposo domenicale
letni oddih ferie, vacanze estive
brati za oddih leggere per svago
delati brez trenutka oddiha, neprestano lavorare senza un attimo di tregua

odlíčen excellent, parfait, remarquable; supérieur; distingué, éminent; exquis, délicieux

odlično! parfait! excellent!
z odličnim spoštovanjem (na koncu pisma) veuillez agréer l'assurance de mes sentiments distingués (ali de ma parfaite considération, de ma considération distinguée)
maslo, med odlične kakovosti beurre moški spol, miel moški spol superfin
odlična kakovost qualité supérieure, première qualité
moj odlični kolega, sodelavec mon éminent (ali distingué) collégue moški spol, collaborateur moški spol
odlična oseba personne ženski spol de distinction (ali distinguée)

odlóčati (-am) | odločíti (-im)

A) imperf., perf.

1. decidere, decretare, deliberare, determinare; disporre; stabilire; pren. giocare:
v takšnih okoliščinah odloča sreča in situazioni del genere gioca la fortuna

2. separare

B) odlóčati se (-am se) | odločíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. decidersi, decidere, stabilire:
odločiti se, kaj storiti stabilire il da farsi

2. scegliere, optare:
odločati se med možnostmi optare

odmor [ô] moški spol (-a …) die Pause; za voznike motornih vozil, naprave: die Ruhezeit (minimalni Mindestruhezeit); -pause (kratek Kurzpause, med delom Arbeitspause, med igro Spielpause, med snemanjem Drehpause, za eno cigareto Zigarettenpause, za kosilo/malico Essenpause, opoldanski Mittagspause); (predah) die Erholungspause
glavni odmor v šoli: große Pause
v odmoru/med odmorom Pausen-
(nadzor die Pausenaufsicht, telovadba die Pausengymnastik)
narediti odmor eine Pause machen/einlegen, ruhen, Rast machen
brez odmora pausenlos

odnòs (-ôsa) m rapporto, relazione; knjiž. commercio; atteggiamento; legame:
odnos med človekom in okoljem il rapporto fra uomo e ambiente
biti v dobrih odnosih s essere in buoni rapporti con
biti v sorodstvenem odnosu z essere imparentato con
imeti s kom (ljubezenske, spolne) odnose avere una relazione con qcn.
človekov odnos do narave il rapporto dell'uomo verso la natura
v odnosu do in rapporto a, riguardo a
prekiniti vse odnose troncare ogni rapporto
industrijske panoge v odnosu na zunanji trg i settori industriali riguardo ai mercati esteri
mat. odnos med množicami operazioni fra gli insiemi
jur. pogodbeni odnos rapporto contrattuale
pravni odnos rapporto giuridico
ekon. proizvodni odnosi rapporti di produzione

odnôsen (-sna -o) adj. di relazione, di rapporto; relativo, rispettivo:
odnosna povezanost med stvarmi rapporto fra le cose
odnosni pojmi concetti di relazione
lingv. odnosna beseda termine, pronome relativo

odporniško gibanje stalna zveza
(o uporu proti okupatorju) ▸ ellenállási mozgalom, ellenállás
Med 2. svetovno vojno je bil član poljskega odporniškega gibanja. ▸ A 2. világháború alatt a lengyel ellenállási mozgalom tagja volt.

ogenj¹ [ô] moški spol (ognja …) das Feuer
bengalski ogenj bengalisches Feuer
Elijev ogenj Eliasfeuer, Elmsfeuer
opozorilni ogenj das Notfeuer
peklenski ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer
taborni ogenj Lagerfeuer
umetelni ogenj Kunstfeuer
bog ognja der Feuergott
častilec ognja der Feueranbeter
čaščenje ognja die Feueranbetung
požiralec ognja der Feuerschlucker
soj ognja der Feuerschein
narediti/zakuriti ogenj Feuer machen
podtakniti ogenj Feuer legen
netenje ognja das Feuerbohren
figurativno bljuvati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
med dvema ognjema im Kreuzfeuer, šport igra: der Völkerball
na ogenj auf das Feuer
nalagati na ogenj auflegen, nachlegen
prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
proti ognju:
zaščita proti ognju der Feuerschutz
v ogenj:
vreči v ogenj ins Feuer werfen
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand für jemanden/ (etwas) ins Feuer legen
v ognju:
biti v ognju (goreti) in Flammen stehen
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben
tehnika obstojen v ognju feuerbeständig
obstojnost v ognju die Feuerbeständigkeit
odporen proti ognju feuersicher
odpornost proti ognju die Feuerwiderstand, die Feuersicherheit
pocinkan v ognju feuerverzinkt
pocinkati v ognju feuerverzinken
smrt v ognju der Feuertod
umreti v ognju den Flammentod sterben
zlatenje v ognju die Feuervergoldung
zlatiti v ognju feuervergolden
za ogenj:
posoda za ogenj das Feuerbecken
z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen (tudi figurativno)
igra z ognjem ein Spiel mit dem Feuer
tehnika, gradbeništvo, arhitektura peskati z ognjem flammstrahlen

ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat

pri ógnju at the fire
óg! vojska fire!
z ógnjem in mečem with fire and sword
bengalični ógenj Bengal lights pl
med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
v ógnju (v plamenih) ablaze
pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
križni ógenj vojska cross fire
umetni ógenj (display of) fireworks pl
varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
nepretrgan ógenj vojska sustained fire
uničevalen ógenj withering fire
metalec ógnja vojska flamethrower
osvetljen od ógnja firelit
ustavitev ógnja vojska cessation of fire
oboževalec ógnja fire worshipper
bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
óg slabo gori the fire is going out
koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
ógenj je izbruhnil a fire broke out
kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
podpihati ógenj to fan the flame
ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
izkresati ógenj to strike fire
pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
še naložiti na ógenj to replenish the fire
kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
ustaviti ógenj vojska to cease fire
ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
vzdrževati ógenj to keep the fire going
vzeti pod ógenj vojska to fire at
zajeziti ógenj to bank up the fire
zavarovati proti ógnju to insure against fire

ógenj feu moški spol ; (požar) incendie moški spol ; (streljanje) feu moški spol , tir moški spol ; (iz pušk) fusillade ženski spol , (iz topov) canonnade ženski spol ; (gorečnost) ardeur ženski spol , chaleur ; ženski spol ; (zagon) fougue ženski spol , brio moški spol , élan moški spol , impétuosité ženski spol

bengalični ogenj feu de Bengale
kovaški ogenj feu de forge
kratkotrajni ogenj feu de paille
signalni ogenj feu (de signalisation), signal lumineux
stražni ogenj feu de bivouac
taborni ogenj feu de camp
umetni ogenj feu d'artifice
ogenj je izbruhnil, nastal le feu a éclaté, s'est déclaré
ogenj gori, plapola, ugaša, žari le feu brûle, flamboie, est en train de s'éteindre (ali de mourir), brille (ali rougeoie)
ogenj greje le feu (ré)chauffe
ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre
ogenj se hitro širi le feu se propage (ali s'étend) rapidement
hiša je vsa v ognju la maison est tout en flammes
kuriti, napraviti, narediti, prižgati, zanetiti ogenj faire du feu, allumer le (ali un) feu
nalagati (drva) na ogenj mettre du bois sur le feu
omejiti ogenj localiser le feu
na majhnem (velikem) ognju à petit (grand) feu
na malem ognju à feu lent
peči pečenko na milem, močnem ognju cuire un rôti à feu doux, à feu vif
podtakniti ogenj mettre le feu (à quelque chose), mettre quelque chose en feu
pogasiti ogenj éteindre (ali étouffer, noyer) un feu
vreči, zagnati na ogenj jeter au feu
zavarovati proti ognju (požaru) assurer contre l'incendie
varen pred ognjem à l'épreuve du feu
(kadilci) prositi, dati, ponuditi ogenj demander, donner, offrir du feu à quelqu'un
imate malo ognja? avez-vous du feu sur vous?
(vojaško povelje) ogenj! feu!
artilerijski motilni ogenj tir de harcélement
koncentričen, križni, močan (gost, intenziven), nepretrgan; strojničen, zaporni ogenj feu (ali tir) convergent (ali de concentration), croisé, nourri (ali vif), continu (ali roulant), de mitrailleuse(s), de barrage
protiletalski ogenj tir antiaérien
ustavitev ognja cessation ženski spol du feu, le cessezle-feu
bruhati ogenj (o topu, vulkanu) vomir le feu
vzeti pod križni (v navzkrižni) ogenj prendre entre deux feux
prenehati z ognjem, ustaviti ogenj cesser le feu
grški ogenj (zažigalni) feu grégeois
z ognjem in mečem (mettre) à feu et à sang, par le feu et le fer
(figurativno) biti ves v ognju s'enthousiasmer pour, être en feu
dati roko v ogenj za koga mettre la main au feu pour quelqu'un
igrati se z ognjem jouer avec le feu
imeti več železij v ognju avoir plusieurs cordes à son arc
poslati koga po kostanj v ogenj se faire tirer les marrons du feu
med dvema ognjema entre deux feux
govoriti z ognjem parler avec animation
peklenski ogenj feu d'enfer
v ognju biti être en feu
biti med dvema ognjema être pris entre deux feux
iti v ogenj za koga se jeter au feu pour quelqu'un
priliti olja v ogenj jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
podpihovati (razpihovati) ogenj souffler sur le feu
kjer je dim, je tudi ogenj il n'y a pas de fumée sans feu
podrezati ogenj (tudi konkretno) attiser le feu

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
umetni ogenj fuegos m pl artificiales
alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
dati alarm za ogenj tocar a fuego
dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
igrati se z ognjem jugar con fuego
imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
sipati ogenj (iskre) echar lumbre
ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale

oglaševalski pridevnik
(o oglaševanju) ▸ reklámČlanek se osredotoča na nekaj poceni oglaševalskih idej za manjša podjetja. ▸ Ez a cikk néhány alacsony költségű reklámötletre fókuszál a kisvállalkozások számára.
Konkurenca med oglaševalskimi agencijami je huda. ▸ A reklámügynökségek között kemény a verseny.

ogledálo mirror; looking glass

toaletno ogledálo dressingtable mirror
ročno ogledálo hand mirror
žepno ogledálo pocket mirror
ogledálo na zidu (med dvema oknoma) pier glass

ognjemet samostalnik
1. (pirotehnično sredstvo) ▸ tűzijátékVečer se je zaključil s spektakularnim ognjemetom ob bregu. ▸ Az est egy látványos part menti tűzijátékkal zárult.

2. (o intenzivnosti) ▸ tűzijátékSvoje naredijo tudi čustva, ki med glavnima junakoma zanetijo pravi ognjemet strasti. ▸ Az érzelmek is megteszik a magukét, és a szenvedély valóságos tűzijátékát lobbantják fel a két főszereplő között .Kjerkoli že rastejo, nam javorji jeseni priredijo pravi ognjemet barv. ▸ Bárhol is növekednek, a juharfák ősszel a színek valóságos tűzijátékával kápráztatnak el bennünket. Ognjemet golov v drugem polčasu se je začel z enajstmetrovkama. ▸ A második félidőben tizenegyesrúgásokkal kezdődött a gólzápor.

ognjenik samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ tűzhányó, vulkánIzbruh ognjenika na vzhodu Konga je pognal na tisoče ljudi v beg. ▸ A kelet-kongói tűzhányó kitörése több ezer embert kényszerített menekülésre.
Povezane iztočnice: podmorski ognjenik, podvodni ognjenik, ščitasti ognjenik

2. (o gorečnosti, silovitosti) ▸ tűzhányóČe med vama še vedno tli vsaj nekaj iskric ljubezni, se bodo v tem času razvnele v pravi ognjenik strasti. ▸ Ha még mindig pislákolnak közöttetek a szerelem parazsai, azok a szenvedélyek valóságos tűzhányójaként izzanak fel.
Njena narava izraža nežno bitje z dobrim okusom, a odločnim nastopom, iz njene igralske narave pa vrejo nemirni ognjeniki. ▸ A természete jó ízlésről, gyengédségről, ám magabiztos kiállású lényről árulkodik, színészi játéka pedig egy nyughatatlan tűzhányó kitöréseit mutatja.

ograditev samostalnik
1. (zamejitev z ograjo) ▸ bekerítés, elkerítésPostavili smo šotor, pripravili štartna mesta in poskrbeli za varnost z ograditvijo prostora za gledalce. ▸ Felállítottuk a sátrat, előkészítettük a rajthelyeket és a nézőtér elkerítésével gondoskodtunk a biztonságról.
Najpreprostejša in glede na izvedbo tudi najcenejša rešitev ograditve posesti so še vedno ograje in plotovi. ▸ A birtok elkerítésének legegyszerűbb és kivitelezését tekintve legolcsóbb módja még mindig a kerítés és a palánk.

2. (o odnosu med ljudmi) ▸ elhatárolódásV človeškem svetu nam čustvena ograditev od dogajanja omogoči čustveno preživetje. ▸ Az emberek világában a történésektől való elhatárolódás lehetővé teszi számunkra az érzelmi túlélést.
Ograditev od čustvovanj in skrbi, ki jih v nas sproža zunanji svet, nam bo pomagalo sprejeti pravilne odločitve in pogledati na probleme v novi luči. ▸ A külső világ kiváltotta érzelmektől és a gondoktól való elhatárolódás segít helyes döntéseket hozni és új megvilágításban látni a problémákat.