Franja

clair, e [klɛr] adjectif jasen, svetel; razločen, razumljiv; redek; bister, prozoren (tekočina); figuré veder, miren; masculin svit, svetlost, jasnina; redčina

argent masculin clair gotovina
eau féminin claire bistra voda
cheveux masculin pluriel clairs redki lasje
dépêche féminin en clair nešifrirana brzojavka
clair masculin de (la) lune mesečina
sauce féminin trop claire preredka omaka
clair et net odkrito, brez ovinkov, naravnost, commerce netto
le plus clair največji, najvažnejši del
clair comme de l'eau de source, comme le jour (figuré) jasen ko beli dan
ne faire que de l'eau claire (figuré) prazno slamo mlatiti
mettre sabre au clair izvleči sabljo
parler clair z visokim glasom, figuré razločno govoriti
raccommoder les clairs d'un bas zakrpati obrabljena, obdrgnjena mesta v nogavici
semer clair redko sejati
tirer au clair (pre)čistiti (tekočino)
tirer une affaire au clair razjasniti zadevo
voir clair jasno, razločno videti, razumeti
j'y vois clair se mi (že) svita
il fait clair svetlo je, svetel dan je

clāmō -āre -āvī -ātum (calāre, clārus)

I. intr. glasno klicati, kričati, vpiti, glasno jokati: ne clama Ter. ne deri se, eo (naso) magnum clamat Pl. glasno smrči, clamabat flebatque simul O., qui quid in dicendo posset, nunquam satis attendi, in clamando quidem video eum esse bene robustum Ci. da ni govornik, pač pa kričač, de te autem, Catilina,... cum tacent, clamant Ci. s tem, da o tebi molče, glasno vpijejo, njihov molk govori dovolj jasno, de suo et de uxoris interitu clamare Ci. glasno tožiti o smrti; (o živalih): anseres sunt, qui tantummodo clamant, nocere non possunt Ci. le gagajo, cicada rogata est, ut taceret; multo validius clamare occepit Ph. cvrčati; (o stvareh): clamant omnes, freta, nubila, silvae Stat.

— II. trans.

1. z acc. personae glasno (po)klicati, poz(i)vati: ianitorem Pl., (soror) morientem nomine clamat V., cl. comites, matrem O., regem Cu., clamata refugit O. poklicana, veniet tibi conviva clamatus prope Mart. gost, poklican iz soseščine; z dvojnim acc.: se causam clamat... malorum V. se kriče kliče povzročitelja, meque deum clament Pr., solos felices viventes clamat in urbe H.

2. s stvarnim obj. (nav. v prozi) oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati); z acc.: cum maxime hoc de pecunia clamaret Ci., in foro olitorio cl. triumphum L. „triumf“ klicati, vicinas aquas cl. Pr. pri sosedah klicati „vode, vode!“; pass.: per urbem diem ac noctem Saturnalia clamata L. dan in noč se je razlegal klic „Saturnalia“; z neodvisnim govorom: torvumque repente clamat: io matres V. in divje zavpije, clamabit enim „pulchre! bene! recte!“ H., omnes „prehende furem“ clamant Petr., clamantem: „Ista quidem vis est“, alter... vulnerat Suet.; z ACI: primum senatores clamare sibi eripi ius Ci., rex clamare coepit candelabrum factum esse e gemmis Ci.; s finalnim stavkom: clamare coeperunt, sibi ut haberet hereditatem Ci. da naj obdrži zase, clamans in hostem, ne rex Croesus occideretur Gell.

3. pren. jasno (po)kazati, izjavljati, glasno pričati, očitno razodevati: quae (tabulae) se corruptas atque interlitas esse clamant Ci., Habonii tabulae praedam istius fuisse clamant Ci., veritas ipsa clamabat non posse adduci Ci.

claquet [klakɛ] masculin mlinski klepetec; botanique naprstec, naprstnik

comme le claquet d'un moulin kot mlin

clārō -āre -āvī -ātum (clārus), le pesn.

1. jasniti, svetliti, razsvetliti (razsvetljevati): Iuppiter... clarabat sceptra Poeta ap. Ci., cl. aestatis primordia Ci. (Arat.), iter longae claravit limite flammae Stat.

2. pren.
a) pojasniti, razjasniti (razjasnjevati), jasno razložiti (razlagati), (po)kazati: naturam animi versibus Lucr., obscura Ap.
b) proslaviti (proslavljati), povelič(ev)ati: illum non labor Isthmius clarabit pugilem H.

clāssicus 3 (clāssis)

1. ki se tiče razredov (clāssis) rim. državljanov, od tod subst. clāssicus -ī, m
a) tisti, ki s trobilom kliče državljane k zboru. trobentač: Varr.
b) (v pozni lat.) državljan prvega razreda: Gell.; pren. classicus scriptor Gell. pisatelj prve vrste, odličen, vzoren pisatelj, klasik.

2. ki se tiče vojaških oddelkov (bodisi kopenskih ali mornarice), le kot subst. clāssicum -ī, n (sc. signum) bojna trobenta, bojno znamenje s trobilom: classicum canere C. zatrobiti bojno znamenje, toda: classicum canit L. bojno znamenje se razlega, bojna trobenta zadoni, classico convocare L.; pesn.: classica sonant V., classicum inflare V. bojno znamenje (za)trobiti.

3. ki se tiče mornarice (ladjevja), mornarski: milites L., T. pomorski vojaki, bellum Pr. pomorska vojna, certamen Vell. pomorska bitka; kot subst. clāssicī -ōrum, m
a) (sc. milites) pomorski vojaki, vojna mornarica: legio classicorum T.
b) (sc. nautae) mornarji, pomorščaki: Cu.

claudeō -ēre in nav. claudō -ere (-), clausūrus (claudus) hrom biti, šepati, le pren. = na slabih nogah biti, slabeti, slab (= na slabem) biti, slabo urejen (nepopoln, pomanjkljiv) biti, ne držati; obl. claudeo: an ubi vos sitis, ibi consilium claudeat? Caecil. ap. Prisc.; obl. claudo: Fr., Aus., etiamsi (beata vita) ex aliqua parte clauderet Ci., neque enim ignorantiā res claudit S. fr., si altera parte claudet (fut.) res publica L. (XXII, 39); poseb. o govoru in govorniku: Ap., quid est cur claudere aut insistere orationem malint quam... Ci., nisi tertia syllaba circumflexe ponatur, numerus clausurus esset Gell. — Dep. soobl. claudeor -ērī ali claudor -dī šepati: risus circumstantium eo, quod claudebatur, excussus M.

clavado točen, natančen

le dejó clavado (Am) za nos ga je potegnil
eso me viene clavado to pride kot poklicano
¡clavado! natanko tako!
tener los ojos clavados (en) zijati (v); buliti (v)

clāvō -āre -āvī -ātum (clāvus) ožeblj(av)ati: ligni robora Paul. Nol. Adj. pt. pf. clāvātus 3

1. ožebljan, le kot subst. clāvātī -ōrum, m (sc. calcei) Isid. ali clāvāta -ōrum, n (sc. calceamenta) P. F. ožebljani čevlji.

2.
a) z ogrbci (kakor z žebljevimi glavami) o(b)kladen: alterum (genus concharum)... clavatum est Plin.
b) z vtkanim škrlatnim ali zlatim robom (trakom) obrobljen: mantilia cocco clavata Lamp., tunica auro clavata, auro clavatae vestes Vop.

Clearchus -ī, m (Κλέαρχος) Klearh,

1. špart. vojskovodja: Front.

2. tiran v Pontski Herakleji: Iust.

3. peripatetik iz Solov (Soli), eden izmed najučenejših in najizvrstnejših Aristotelovih učencev, napisal je mnogo filozofskih (in menda tudi zgodovinskih) del; ohranjeni so le odlomki: Gell.

clergé [klɛrže] masculin duhovščina

le haut, le bas clergé višja, nižja duhovščina
clergé régulier, séculier redovna, svetna duhovščina

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

clipeō (st.lat. clupeō, napačno clypeō) -āre -āvī -ātum (clipeus, clupeus)

1. oščititi: chlamyde contra astu clupeat brachium Pac. ap. Non.; sicer le pt. pf. clipeātus (clupeātus) 3 oščiten, s ščitom, ščitonosen: acies Cu., agmina V., Sil.; enalag.: seges clipeata virorum O.; subst. clipeātī (clupeātī) -ōrum, m vojaki s ščiti, ščitonosci (ἀσπισταί), posebni voj. oddelki: frontem adversus clipeatos habebat L., in proris clipeatos locaverat Cu.; v sg. clypeātus -ī, m: Pl.

2. clipeāta imago doprsje (prim. clipeus 2. č): Macr.

cloche² [klɔš] féminin zvon, zvonec; steklen zvon, poklopec; ženski klobuk brez krajevcev; argot glava; populaire slab delavec, nesposobnež; adjectif neroden, bedast

cloche d'alarme signalni zvonec
cloche à plongeur potapljaški zvon
coup masculin de cloche udar zvona
métal masculin de cloche zvonovina
son masculin de cloche (figuré, familier) plat zvona
sonneur masculin de cloches zvonar, zvonikar
avoir la cloche fêlée (figuré) ne biti čisto pri pravi (pameti)
je ne l'aurais pas cru si cloche! ne bi si bil mislil, da je tako bedast
déménager à la cloche de bois skrivaj se izseliti
donner le même son de cloche (figuré) isti ton ubrati
fondre la cloche (figuré) vse mostove za seboj podreti
sonner les cloches à quelqu'un (populaire) ostro grajati, ošteti koga, povedati mu svoje mnenje
sonner la grosse cloche vse sile napeti
on ne peut sonner les cloches et aller à la procession nihče ne more služiti dvema gospodarjema
se taper la cloche (populaire) obilno, dobro jesti
qui n'entend qu'une cloche, n'entend qu'un son ne moreš soditi o stvareh, če nisi zaslišal vseh prizadetih

clore* [klɔr] verbe transitif zapreti; ograditi (s plotom, zidom); verbe intransitif zapreti se

clore la bouche, le bec à quelqu'un zapreti komu usta, zamašiti, prisiliti ga k molku
clore la marche stopati, korakati kot zadnji
clore la séance zaključiti sejo

clouer [klue] verbe transitif pribiti, zabiti (z žebljem)

cloué d'admiration onemel od občudovanja
clouer le bec à quelqu'un komu usta zamašiti
clouer au lit prikleniti na posteljo
(marine) clouer le pavillon pribiti zastavo na jambor (kot znamenje trdne odločitve, da se ladja ne bo vdala)

clown [klun] masculin klovn, šaljivec v cirkusu; figuré šaljivec, burkež

faire le clown uganjati burke

club [klœb] masculin klub; društvo; (= fauteuil masculin club) klubski naslanjač; palica za golf

le Club alpin planinsko društvo
le Pen Club penklub
club sportif športno društvo

coacervātiō -ōnis, f (coacervāre) (na)kopičenje, (na)grmadenje: aliorum super alios ruentium Sen. ph., c. stratae viae Isid.; pren.: actionum G. (Dig.), doloris Ambr.; klas. le ret. (na)kopičenje (dokazov idr.): Ci., Q.

coāctor -ōris, m (cōgere)

1. izterjevalec (pobiralec) denarja, posebno pri kupčijah in dražbah: Ca., Suet. idr., (pater Horatii) fuit coactor H., ut nostri facere coactores solent in centesima Ci. naši davkarji.

2. le v pl. agminis coactores zaplečje, zadnja četa (beseda, tvorjena po izrazu agmen cogere): T.

3. pren. priganjalec: Sen. ph.

coaguler [kɔagüle] verbe transitif strditi, zgostiti; verbe intransitif

se coaguler strditi se; sesiriti se
coaguler le lait sesiriti mleko
le sang coagule à l'air kri se strdi na zraku