Franja

izgóvor (-a) m

1. scusa; pretesto:
iskati, izmisliti si izgovor cercare, inventare scuse
jalov, prazen izgovor scusa banale

2. pronuncia
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata

izgubljen [ê] (-a, -o) verloren, [verlorengegangen] verloren gegangen; možnosti, dobiček ipd.: entgangen; (ki ga ni mogoče najti) unauffindbar
izgubljeni sin der verlorene Sohn
figurativno biti izgubljen geliefert sein, verloren sein
tehnika odlitek z izgubljenim modelom der Guss mit verlorener Form

izjemno prislov
1. (o visoki stopnji) ▸ rendkívül, kivételesen, kiemelkedőenTudi počitek je izjemno pomemben del priprav vrhunskega športnika. ▸ A pihenés is rendkívül fontos része egy élsportoló felkészülésének.Tako službo sem si vedno želel in izjemno uživam v njej. ▸ Mindig is ilyen munkára vágytam, és rendkívül élvezem.
2. (o visoki kakovosti) ▸ kiválóan, nagyszerűen, kivételesenVsi so svojo nalogo opravili izjemno. ▸ Mindannyian kiválóan végezték el a feladatukat.
Počutim se izjemno, saj sem vedno sanjal o zmagi na zadnji etapi Toura. ▸ Nagyszerűen érzem magam, mert mindig is arról álmodtam, hogy megnyerem a Tour utolsó szakaszát.
Nagrado je prejel režijski prvenec, ki ga je žirija označila za pretresljiv, izjemno napisan in odigran film. ▸ A díjat a rendezői debütálásáért kapta, amelyet a zsűri megható, nagyszerűen megírt és eljátszott filmnek nevezett.

ìzjesti ìzjedēm (ijek., ek. tudi izesti)
I.
1. pojesti: dok čovjek s čovjekom tovar soli ne izjede, ne može ga poznati; ribe su ga u moru izjele; dosta sam ja u vas soli i hljeba izio (i hleba izjeo); u slast izjedoh ovaj komad pogače
2. odjesti, utrgati: izjede mi od zarade
3. izčrpati: ranije su mislili da kukuruz izjede zemlju gore od drugoga žita
4. razjesti: rda s vremenom i gvožde izjede
5. opikati: izjedoše nas komarci, buhe
6. izjesti batine biti tepen; izjesti vatru biti hudo ozmerjan; kuga ga izjela, da bog da daj bog, da bi ga kuga pobrala; izjeo vuk magare volk je raztrgal osla = zgodilo se je nekaj hudega, toda za to se nikdo ne zmeni, nikomur ni mar
II. izjesti se
1. pojesti se, požreti se: najbolje bi bilo sve pauke stjerati u veliku prostoriju, neka se medusobno izjedu
2. obrabiti se: šta vi radite kada se poluga na koturu izjede
3. ekspr. sunce se izjelo sonce je mrknilo

izmodríti rendre sage (ali sensé, avisé, prudent)

izmodriti se devenir sage
to ga je izmodrilo c'était une bonne leçon pour lui

iznakáziti (-im) | iznakaževáti (-újem) perf., imperf. deformare, deturpare, sfigurare; devastare:
obraz, ki ga je iznakazila bolezen un viso devastato dalla malattia

iznebíti se to get (ali to be) rid (of); pogovorno to get shut (of); to dispose of, to get something off one's hands

končno smo se ga iznebili we are rid of him (ali we've seen the back of him) at last
iznebíti se dolgá to get rid of a debt, to get out of debt
iznebíti se grde navade to shake (ali slough) off a bad habit
iznebíti se starega pohištva to make a clean sweep of one's old furniture

iznèvjeriti -īm (ijek.), iznèveriti -īm (ek.) izneveriti: iznevjeriti koga; iznevjerila ga sreća zapustila ga je sreča; iznevjeriti se samom sebi; svi su mu se redom iznevjerili

izobčiti glagol
1. (izločiti) ▸ kitaszít, kiközösít Izobčila ga je celo njegova družina, nedolžnega so prijeli in ga obravnavali kot pedofila. ▸ kontrastivno zanimivo Még a saját családja is kitaszította, ártatlanul letartóztatták és pedofilként kezelték.

2. (izključiti iz cerkve) ▸ kiközösítPapež je leta 1411 izobčil češkega cerkvenega reformatorja Jana Husa. ▸ A cseh egyházi reformátort, Husz Jánost a pápa 1411-ben kiközösítette.

izpíti (-píjem) perf. ➞ piti

1. bere:
izpiti na zdravje bere alla salute
izpiti kozarec na dušek, v dušku vuotare il bicchiere d'un fiato

2. bere, succhiare:
ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri la bestia morde il collo della preda e le succhia tutto il sangue

3. knjiž. pren. (posušiti, izčrpati) asciugare; estenuare, spossare, esaurire:
suša je izpila studenec la siccità aveva asciugato la fonte
bolezen ga je izpila è spossato dalla malattia

izpláčati (-am) | izplačeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. (finire di) pagare, saldare; liquidare, pagare la liquidazione:
izplačati dolg saldare il debito
izplačati zavarovalnino pagare l'assicurazione
odpovedali so mu službo in ga izplačali l'hanno licenziato e gli hanno pagato la liquidazione

2. pren. (kaznovati, maščevati se) farla pagare cara:
izplačal ga je za vse, kar mu je prizadel gliela fece pagar cara per tutto il male che gli aveva fatto

B) izpláčati se (-am se) perf. refl. portare utile, vantaggio; pagare; convenire:
storiti zločin se ne izplača il delitto non paga
gostilna se mu izplača la trattoria gli porta non poca utilità
o tem se ne izplača razpravljati della cosa non conviene, non è il caso di discutere

izraelski pridevnik
1. (o državi Izrael in Izraelcih) ▸ izraeliPovezane iztočnice: izraelski šekel

2. v zgodovinskem kontekstu (o staroveškem območju Palestine in Hebrejcih) ▸ izraeliJožef je izhajal iz rodu izraelskega kralja Davida. ▸ József Dávid izraeli király nemzetségéből származott.
David je kmalu po tem slavnem dejanju postal izraelski kralj, ki ga je kasneje nasledil sin Salomon. ▸ Nem sokkal e híres tett után Dávid lett Izrael királya, akit később fia, Salamon követett.Po dvesto letih in mnogih bitkah je Kanaan postal izraelsko kraljestvo pod izraelskim kraljem Davidom. ▸ Kánaán kétszáz év és számos csata után Izraeli Királyság lett Dávid izraeli király uralkodása alatt.

ìzručkē prisl. metaje, lučaje: udario ga batinom izručke udaril ga je, tako da je vrgel vanj gorjačo

izskakováti (-újem) | izskóčiti (-im) imperf., perf.

1. saltare fuori, saltare da; fuoriuscire:
izskakovati iz letala, iz vlaka saltare dall'aereo, dal treno
pren. oči bi se mu skoraj izskakale, ko ga je videl all'incontrarlo aveva gli occhi fuori dalle orbite

2. slogarsi

iztépati iztêpsti to beat; to beat (the dust) out of; to clean by beating; to whip

iztépati, iztêpsti jopič to dust a coat
iztépati, iztêpsti obleko, preprogo to beat the clothes, the carpet
iztépati, iztêpsti komu hlače (figurativno, našeškati ga) to tan someone's hide, to give someone a drubbing (ali a going-over)

iztíriti (se) (-im (se)) | iztírjati (se) (-am (se)) perf. imperf. tr., intr., refl.

1. far deragliare; deragliare, uscire dai binari

2. pren. far deviare; indurre, provocare deviazioni, devianze; sconvolgere; deviare:
sunek je iztiril nekaj vagonov l'urto fece deragliare alcuni vagoni
otrokova smrt ga je iztirila la morte del bambino lo sconvolse

iztŕgati to tear (to draw, to jerk, to wrench) out; to extract

iztŕgati komu kaj to snatch something from someone, to wrest something from someone, to tear something from someone, to wrench something (away) from someone
iztŕgati se iz, od to disengage oneself ffom
s silo sem mu iztrgal nož (iz rok), preden je mogel udariti I wrenched the knife from him before he could strike
iztrgali so mu torbo iz roke the bag was snatched from his hands
iztŕgati koga iz krempljev smrti to snatch someone from the jaws of death
iztrgala nam ga je prezgodnja smrt he was snatched away from us by premature death
iztŕgati list iz knjige to tear a page out of a book

iztŕgati (-am)

A) perf. ➞ trgati

1. strappare, staccare; pren. staccare, isolare (dal contesto), estrapolare

2. pren. strappare, sottrarre:
iztrgati otroka slabi družbi sottrarre il ragazzo alle cattive compagnie
smrt ga je iztrgala svojim dragim la morte lo rapì ai familiari

3. pren. (doseči, da kdo kaj pove) strappare, carpire:
iztrgati komu skrivnost carpire, strappare un segreto (a)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iztrgati iz spomina dimenticare, cancellare il ricordo
pren. srce bi si iztrgala zanj darei l'anima, la vita per lui

B) iztŕgati se (-am se) perf. refl. strapparsi; liberarsi

izučeváti (-újem) | izučíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. insegnare, addestrare; ammaestrare:
izučiti koga za nek poklic insegnare a qcn. un mestiere
izučiti psa za lov ammaestrare il cane alla caccia

2. pren. (tudi impers.) essere, servire di insegnamento:
to ga bo izučilo (ciò) gli sarà di insegnamento

3. imparare

4. studiare

B) izučeváti se (-újem se) | izučíti se (-ím se) imperf., perf. refl. imparare (un mestiere):
izučiti se za mehanika, šiviljo imparare il mestiere di meccanico, di sarta

izučíti to train; to give someone knowledge (of), to give someone skill (in); to instruct; to teach

izučíti se to complete one's apprenticeship, to finish serving one's apprenticeship; to go through special training; to serve one's time; figurativno to become wise
človek se nikoli ne izuči we are never too old to learn
to me je izučilo I've learned my lesson, I've learned a valuable lesson
to naj ga izuči let that be a warning to him, that will be a lesson for him
to ga je izučilo this was a lesson for him