Franja

rouler [rule] verbe transitif valiti, (po)valjati, zvaljati, kotaliti; voziti; naviti, zviti (v rolo, cigareto); zavi(ja)ti (oči); figuré premišljati; populaire prevarati, opehariti, ogoljufati; verbe intransitif (z)valiti se; voziti (avto, oseba v avtu); voziti se; vrteti se (sur okoli) (pogovor); biti odvisen (sur od); kockati (igra)

se rouler valjati se; zviti se
rouler un acheteur ogoljufati, opehariti, ociganiti kupca
rouler une auto voziti avto, voziti se, peljati se z avtom
rouler sa bosse (populaire) biti mnogo na potovanju; opravljati vrsto poklicev
rouler un mauvais dessein zamišljati nekaj slabega
rouler un projet dans sa tête kovati načrt
rouler les r izgovarjati glas r z močnim vibriranjem konice jezika
rouler çà et là potikati se okrog
rouler son parapluie zviti (svoj) dežnik
rouler sur l'or plavati v denarju
rouler la pâte bien mince zvaljati testo zelo tanko
rouler les yeux zavijati oči
roulez à droite! vozite po desni strani!
se rouler les pouces, se les rouler vrteti palce (v brezdelju), nič ne delati
l'argent y roule tam je denarja ko smeti, na pretek
le discours roula sur vous govorili smo o vas
le train roulait à 180 km à l'heure vlak je drvel s hitrostjo 180 km na uro
cette vieille voiture roule encore bien ta stari avto še dobro vozi
nous avons roulé toute la journée ves dan smo bili na vožnji (z avtom)
cet automobiliste roule souvent à gauche ta avtomobilist često vozi po levi strani
(populaire) ça roule (dobro) gre, dobro je
il s'est fait rouler ogoljufali so ga, ociganili so ga
pierre qui roule n'amasse pas mousse (figuré) (proverbe) goste službe redke suknje

rože ne cvetijo komu frazem
(komu se ne godi dobro) ▸ valakinek nem túl rózsás a helyzete, valaki nincs rózsás helyzetben
Celotni sferi visoke tehnologije ne cvetijo rože, saj so se vlaganja izredno zmanjšala. ▸ Mivel a beruházások mértéke rendkívül nagy arányban csökkent, a csúcstechnológiai iparág helyzete nem igazán rózsás.
Sopomenke: rožice ne cvetijo komu

rožice ne cvetijo komu frazem
(komu se ne godi dobro) ▸ valakinek nem túl rózsás a helyzete, valaki nincs rózsás helyzetben
Sopomenke: rože ne cvetijo komu

rub¹ [rʌb] samostalnik
drgnjenje; odrgnina; otiranje; trenje, težava, zapreka, motnja, neprilika
figurativno udarec, napad, neprijetno srečanje
figurativno očitek, zbadanje
figurativno pomanjkljivost, nepopolnost
(= rub-stone) brus, osla

the rubs and worries of life nadloge in skrbi v življenju
there's the rub tu je težava, v tem grmu tiči zajec
there's a rub in it pogovorno (ta) stvar ima eno težavo
to give s.th. a good rub dobro kaj otreti (žlice, mizo itd.)
the horse was given a good rub konja so dobro otrli (s šopom slame)
to have a rub with the towel (o)sušiti se, otreti se z brisačo

ruba f
andare a ruba trgov. iti za med, dobro se prodajati

rub off prehodni glagol & neprehodni glagol
otreti, sfrotirati; izbrisati; znebiti se (plahosti); iti v prodajo
ameriško, pogovorno pobrati jo

the book has rubbed off in great style knjiga je šla zelo dobro v prodajo

rub on neprehodni glagol
pot si utirati; razumeti se (z), živeti v kar dobri slogi (z)

I manage to rub on grem lepo počasi svojo pot naprej
I think they rub on mislim, da se dobro razumejo

rude [rüd] adjectif raskav, hrapav, grob; trd; trpek (vino); neraven (pot); težak, okoren, robat; figuré težaven, poln truda, mučen; oster; silovit, viharen; oduren (človek); strašen; populaire prima, prvovrsten

un rude appétit kolosalen apetit
un rude gaillard drzen, pogumen človek
un rude paysan preprost, robat kmet
climat masculin, hiver masculin rude ostro podnebje, ostra, huda zima
métier masculin rude težak poklic
tu as une rude veine! imaš vražjo srečo!
c'est rude to je neznosno, se ne da prenašati
c'est un rude joueur z njim ni dobro češenj zobati
être à rude école (figuré) biti v hudi, težki, trdi šoli
cela me paralt rude to mi ne gre v glavo
passer par de rudes épreuves iti skozi težke preskušnje, mnogo prestati ali pretrpeti

Rutsch, der, (-/e/s, -e) usad, plaz; figurativ premik, drsenje; guten Rutsch! dobro vožnjo!; guten Rutsch ins neue Jahr! srečno v novo leto!

s (ozir. z)

1. (spremljanje, odnos) con

z menoj (s teboj, z njim, z njo, z nami) conmigo (contigo, con él, con ella, con nosotros)
v spremstvu z acompañado de, en compañía de
iti s kom ir con alg, acompañar a alg
in s tem, konec (besedi)! y con esto, acabamos

2. (povezanost, združenost)

kava z mlekom café m con leche
z ali brez (mleka)? ¿con o sin?
kruh z maslom pan con mantequilla

3. (sredstvo) con; por; en, a

s palico con un bastón
razrezati z nožem cortar con un cuchillo
s pošto por correo
prispeti z letalom llegar en avión
potovati z vlakom viajar en tren, viajar por ferrocarril
pisati s svinčnikom escribir con lápiz (ali a lápiz)
plačati z zlatom pagar en oro
pisati s pisalnim strojem escribir a (ali con la) máquina
dotakniti se s prstom tocar con el dedo

4. (način) con; por; a, en

z namenom con intención
z veseljem con mucho gusto
s silo por (la) fuerza, a viva fuerza
z eno besedo en una palabra
z velikim strahom con mucho miedo
z mirno vestjo con la conciencia tranquila
pokazati s prstom na koga señalar a alg con el dedo

5. (lastnost)

deklica z modrimi očmi una muchacha de ojos azules

6. (čas) con; a

s časom (sčasoma) con el tiempo
z 10-imi leti a los diez años; a la edad de diez años

7.

kaj je z njim? ¿que le pasa?
držati s kom (biti na strani koga) estar del lado (ali de la parte) de alg
nimam nobenega posla s tem nada tengo que ver con ello
vračati dobro z zlim devolver bien por mal

saber* vedeti, (po)znati, razumeti; izvedeti; spoznati; učen ali pameten biti, znanje imeti; dišati, okus imeti (po)

saber de memoria na pamet znati
saberlo todo vse znati
saberlas todas, saberlas muy largas zelo premeten biti
saber por la prensa izvedeti iz časopisa
a lo que yo sé kolikor jaz vem
por lo que sé kolikor vem
le sabía en casa vedel sem, da je doma
sin saberlo ne da bi za to vedel
sin saberlo yo ne da bi jaz za to prej vedel
saber a dišati po, imeti okus po
saber a quemado dišati po zasmojenem
no saber de u/c nobenih vesti ne imeti o čem; ne vedeti, kje je kaj
saber bien dobro dišati
hacer saber dati komu vedeti, sporočiti komu kaj, obvestiti
a saber, es a saber in sicer, namreč, tj.
no saber cuántas son cinco (fig) ne znati do pet šteti, zelo neumen biti
ya se sabe to je samo po sebi umevno
a saber cuándo vendrá kdo ve, kdaj bo prišel
vete (ali vaya V.) a saber kdo ve! to je težko reči!
no saber dónde meterse (fig) biti v veliki zadregi
está por saber si... vprašanje je sedaj, če ...
sabe Dios vedi bog
me sabe mal žal mi je
las gentes que saben izobraženi ljudje
no, que yo sepa ne, da bi jaz vedel
¿puede saberse? smem vprašati? lahko izvem?
todo se sabe nič ne ostane prikrito
¡sepamos! na dan s tem!

sabido učen; (po)znan

es sabido que znano je, da ...
es cosa sabida to je stara zgodba
lo tiene muy sabido on to dobro ve

sacar [c/qu] vzeti iz, potegniti iz, izvleči, izpuliti; kopati, izkopati; izdati (knjigo); izvabiti (denar); (po)kazati, na dan prinesti, objaviti; izmisliti; odkriti, najti; odvzeti, odstraniti, očistiti (madeže); sklepati, rešiti; (žreb) izvleči; splakniti (perilo); izigrati (žogo); ameriška španščina laskati se; trgovina izvažati (blago)

sacar absuelto oprostiti (pred sodiščem)
sacar agua vodo zajeti, po vodo iti
sacar buenos alumnos dobro učiti (o učitelju)
sacar consecuencias potegniti sklepe, sklepati
sacar copia prepisati
sacar una copla izmisliti pesmico
sacar la cuenta iz-, za-računati; premisliti
sacar dinero (a) denar izvabiti (iz)
sacar fuera de sí čisto zbegati
sacar el gordo glavni dobiček vleči
sacar lágrimas do solz ganiti
sacar lengua (a) jezik pokazati; komu jezik izpuliti (grožnja)
sacar manchas odstraniti madeže
sacar una moda uvesti modo
sacar un mote zasmehljivo ime dati
sacar muelas izdreti zobe
sacar un ojo oko izbiti
sacar notas (za)beležiti, opazke (si) delati
sacar novio spustiti se v ljubezensko razmerje (o dekletu)
sacar el pecho izprsiti se
sacar pollos rediti kokoši
sacar un premio de la lotería zadeti dobitek v loteriji
sacar una prenda zopet odkupiti zastavljen predmet
sacar provecho (ali fruto) imeti korist
sacar una prueba (fot) napraviti kopijo
sacar punta priostriti (svinčnik)
sacar la raya lase s prečo razdeliti
¿qué has sacado? kaj imaš od tega?
¿de dónde lo has sacado? odkod imaš to?
sacar cavando izkopati
sacar meditando izmisliti
sacar mendigando izprositi
sacar a bailar, sacar al baile pozvati na ples
sacar a luz razkriti; objaviti
sacar a pulso (un dibujo) prostoročno risati
sacar a sol izpostaviti soncu
sacar con agua fuerte odjedkati
sacar con bien srečno končati
sacar de un apuro iz stiske pomagati
sacar de la cama iz postelje spoditi
sacar do madre (fig) koga razburiti
sacar de paseo na sprehod peljati, na sprehod s kom iti
sacar en hombros na ramena vzeti
sacar por el color po barvi spoznati
sacarse la espina trn si izdreti
sacar de tino pamet spraviti

Sache, die, (-, -n) stvar; (Angelegenheit) zadeva (tudi Recht); figurativ reč, vprašanje; (kilometer) na uro (mit 100 Sachen s 100 na uro); Sachen, pl , reči (schöne, preiswerte, warme Sachen lepe, poceni, tople reči) ; Recht bewegliche/unbewegliche Sachen premičnine/nepremičnine, premična/nepremična lastnina; scharfe Sachen pikantne jedi/žgane pijače; die tollsten Sachen najbolj neverjetne reči; meine/seine Sache moja/njegova stvar; die Sache der anderen/Jugend stvar drugih/mladine; große/leichte Sache velika/lahka reč; nette Sache lepa reč; in Sachen v zadevi; die gerechte Sache pravična stvar; eine andere Sache/eine Sache für sich drugo vprašanje/vprašanje zase; eine (ganz) andere Sache figurativ vse kaj drugega; in der Natur der Sache v naravi stvari; eine abgekartete Sache vnaprej dogovorjena zadeva; eine beschlossene Sache sklenjena stvar; das ist so eine Sache težko je; die Sache ist die, [daß] dass ... stvar je v tem, da ...; seine sieben Sachen packen pobrati svoje reči/svojih pet češpelj; nicht jedermanns Sache sein ni vsakemu pogodu/po okusu/na kožo napisan, ne ustreza splošnemu okusu; seine Sache verstehen spoznati se na svoj posel; seine Sache gut machen dobro opravljati svoj posel; nichts zur Sache tun ne biti pomemben; unverrichteter Sache ne da bi kaj opravil/opravila/opravili; mit jemandem gemeinsame Sache machen biti s kom v komplotu; sich seiner Sache [gewiß] gewiss/sicher sein zanesti se na svoj prav; (nicht) bei der Sache sein (ne) biti pri stvari; bei der Sache bleiben ostati pri stvari/predmetu obravnave; zur Sache kommen priti do stvari/pravega predmeta; zur Sache! k stvari!; zur Sache, Schätzchen! pljuni v roke!; mach keine Sachen! ne seri ga!; Erstaunen: daj no!; Sachen gibt's! Kaj takega!

saepiō (ne sēpio) -īre, saepsī, saeptum (prim. saepe, saeps)

1. ograditi (ograjevati, ograjati), zagraditi (zagrajati, zagrajevati): PL., COL., LUCR. idr., vallum arboribus L., de manubiis comitium CI., omnes fori aditus CI., sepulcrum saeptum undique et vestitum vepribus CI.; pren.: locum cogitatione CI., inventă memoriā CI.

2. metaf.
a) obda(ja)ti, ode(va)ti, ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati), obkoliti (obkoljevati), zapreti (zapirati): VAL. FL., SUET. idr., squalidā stolā ENN. AP. NON., oppidum castris CI., nubes moenibus CI., urbem muris N., domum custodiis N., ea munimentis L., feram coronā venantum V., Venus obscuro gradientīs aëre saepsit V., saepsit se tectis V. se je zaprl v palačo, multiplicibus se muris turribusque saepire SEN. PH. zagraditi se, locus montibus aut Mosellā amne saeptus T.; pren.: bene dicere non habet definitam aliquam regionem, cuius terminis saepta teneatur CI., cuius divinis oculis (dat.) nihil saeptum est LACT. ni nič zaprto (skrito).
b) zasesti (zasedati), (za)varovati, (za)ščititi, zapreti (zapirati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati), zaprečiti (zaprečevati): vias L., urbem praesidio L., mare praesidiis classium VELL., fauces regionis valido munimento CU., natura oculos membranis vestivit et saepsit CI., perpetua lorica obducta transitum saepserat CU. je bil ubranil, quoniam unum omnibus finem natura vel ferro saeptis statuit S. FR.; pren.: lacrimae linguam AFR. AP. NON., cum saeptus sit legibus et iudiciorum metu CI., philosophiae praesidiis saeptus CI. EP., omnia pudore saepta animadverterat L., saeptus caritate PLIN. IUN., saeptā pudicitiā agunt T. v dobro zavarovani čistosti, quibusdam quasi excubiis in ore positis saepiatur GELL. – Od tod subst. pt. pf. saeptum (sēptum) -ī, n (klas. le v pl.)

1. ograja, ograda, zagraja, zagrada, pregraja, pregrada, plot: saepta saxea VARR., villae VARR., quibus enim saeptis tam immanīs beluas continebimus? CI.; pesn.: intra saepta domorum V. v notranjosti hiše, saepta domorum LUCR. zidovje hiš, hiše.

2. occ.
a) ograja α) obor, hlev: quamvis multa meis exiret victima saeptis V., saepta repetit pecus COL. β) ribnik, ribnjak: intra saepta pelagii greges COL. γ) zverinjak, lovišče: saepta venationis VARR.
b) pl. saepta ograja, ograda, zagraja, zagrada, pregraja, pregrada, plot za komicije; v starejšem obdobju je stala na Forumu in je bila narejena iz desk, od Cezarja naprej pa je bila marmornata (saepta marmorea) in na Marsovem polju: LUCAN., SEN. PH., MART. idr., quo populum ius est includere saeptis O., tribunum alii gladiis adoriuntur, alii fragmentis saeptorum et fustibus CI., cum ille in saepta ruisset CI. EP.
c) branilno omrežje, zaščitna mreža na zapornicah: ULP. (DIG.).
d) (kot medic. t. t.) transversum saeptum ali samo saeptum prepona v živalskem telesu: CELS.

safe-keeping [séifkí:piŋ] samostalnik
zanesljivo varstvo, (s)hranitev

it's safe-keeping with him pri njem je to dobro shranjeno

sail¹ [séil] samostalnik
jadro; (vsa) jadra (ladje); (pri številu) ladje množina
krilo mlina na veter; dimnik za zračenje na ladji ali v rudniku; vožnja zjadrnico, z ladjo, potovanje z ladjo
poetično krilo, perut

in full sail s polnimi jadri, figurativno s polno paro
under sail pod jadri, na vožnji, na poti
under full sail, with all sails set s polnimi jadri
a fleet of 100 sail brodovje, flota 100 ladij
a few days' sail (le) nekaj dni trajajoče potovanje po morju
to clap on sail hitro zviti jadra
to crowd sail jadrati z vsemi jadri
to go for a sail iti na jadranje, na vožnjo z ladjo
to have a sail napraviti sprehodno vožnjo z jadrnico
to hoist (to set) sail dvigniti (razpeti) jadro
to loosen, to unfurl the sails odvezati, razviti jadra
to lower, to strike sail spustiti jadro
to make sail odpluti, iti na morje
to set sail for England odjadrati, odpluti v Anglijo
to set up one's sail to every wind figurativno obračati plašč po vetru
to shorten, to take in sail skrajšati jadro
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prekrižati komu načrte, pokvariti komu dobro priložnost
to take in sail sneti jadro, figurativno staviti manjše zahteve

sailor [séilə] samostalnik
mornar, pomorščak

a good (bad) sailor oseba, ki dobro (slabo) prenaša vožnjo po morju, ni (je) podvržena morski bolezni
sailor's blessing sleng kletvica
sailor's friend sleng luna
sailor's home dom mornarjev
sailor hat mornarski klobuk, pokrivalo (v otroški in ženski modi)
what kind of a sailor are you? kako prenašate vožnjo po morju?

saisir [sɛzir] verbe transitif zgrabiti, prijeti; polastiti se; juridique zapleniti, zarubiti; médecine napasti; figuré razumeti, dojeti, doumeti

se saisir de quelque chose prilastiti si kaj, polastiti se česa
saisir une côtelette izpostaviti kotlet močni vročini
saisir les meubles zarubiti pohištvo
saisir quelqu'un à la gorge zgrabiti koga za vrat
saisir une occasion pograbiti, izkoristiti priložnost
saisir un journal zapleniti časopis
être saisi de joie biti ves iz sebe od veselja
je n'ai pas bien saisi le sens de ses paroles nisem dobro razumel pomena njegovih besed
les agents se sont saisis de voleurs policisti so prijeli tatove
saisir un tribunal d'une affaire predložiti zadevo sodišču
le Conseil de sécurité fut saisi de la demande de la France varnostnemu svetu je bila predložena zahteva Francije

salida ženski spol izhod; izstop; odhod; vojska izpad; prodaja (blaga); prodajno področje; izvoz; izgovor; uspeh, izid

salida de capitales beg kapitala
salida de seguridad (ali socorro) izhod v sili
salida de un socio (trg) izstop družabnika
salida del sol sončni vzhod
a la salida de los teatros po koncu gledališke predstave
salida de tono osoren odgovor
artículos de lenta salida, (buena, pronta) salida artikli, ki gredo počasi (dobro, hitro) v prodajo
¡buena salida! to je ideja!
callejón sin salida slepa ulica; neprijeten položaj
derechos da salida izvozna carina
hora de la salida čas odhoda
primera salida (gled) prvi nastop
punto de salida izhodišče; železniško vozlišče
válvula de salida odvodni ventil
dar salida a su dolor dati duška svoji bolečini
dar la salida dati znak za odhod (start)
estar de salida biti pripravljen za odhod, nameravati odpotovati
hacer su primera salida (gled) prvič nastopiti na odru
no tener salida ne iti v prodajo
tener la salida biti na potezi (pri šahu)
las salidas y las entradas izdatki in dohodki
tener buenas salidas imeti bistroumne domisleke