Franja

persistieren Medizin persistirati, biti trdovraten

personificare v. tr. (pres. personifico) personificirati; poosebiti, poosebljati; biti utelešenje česa:
il Presidente della Repubblica personifica lo stato predsednik Republike je utelešenje države

persuadere^*

A) v. tr. (pres. persuado)

1. prepričati:
persuadere qcn. di qcs. koga o čem prepričati

2. zadovoljiti, zadovoljevati; ugajati, biti všeč:
uno spettacolo che non mi ha proprio persuaso predstava, ki mi ni bila posebno všeč

B) ➞ persuadersi v. rifl. (pres. mi persuado) prepričati se; verjeti

per-taedet -ēre -taesum est (stlat. pertīsum est) (per in taedere) zelo naveličati se česa, zelo naveličan biti česa, zelo (za)gnusiti se, zelo (za)gabiti se, zelo (pri)studiti se, zelo presesti (presedati), zelo zoprn(o) posta(ja)ti, omrzniti, zamrzeti, mrzeti komu kaj; z gen. rei in acc. personae: Cl., vos iniuriae pertaesum est S. fr., numquam suscepti negotii eum pertaesum est N.; acc. personae je treba v mislih dostaviti: pertaesum est magni incepti V., thalami (sc. me) V., levitatis (sc. me) Ci., Asiae (sc. vos) Cu., matrimonii pertaedebat (sc. eum) Gell.; z dat. personae: mihi erat pertaesum huius professionis Fl., sibi pertaesas esse vaniloquentias Iul. Val. — Od tod adj. pt. pf. pertaesus 3 zelo sit, presit, naveličan česa: lentitudinis T., ignaviam suam Suet., semet ipse pertaesus Suet.

per-timeō -ēre (per in timēre) zelo se bati, biti zelo preplašen, biti ves (za)prepaden: non pertimentes ullam perturbationem Vulg.

per-vigeō -ēre -uī (per in vigēre) zelo (ali venomer) cveteti, zelo (ali venomer) krepek (krepak, čvrst) biti: uterque opibus atque honoribus perviguere T. sta obdržala svoje imetje in časti.

pesar (s)tehtati, pretehtati; težiti, skrbeti; težak biti

me pesa haberle ofendido žal mi je, da sem ga žalil
mal que le pese njemu navkljub
pese a quien pese za vsako ceno

pesare

A) v. tr. (pres. peso)

1. tehtati

2. pren. pretehtati

B) v. intr.

1. tehtati:
il pacco pesa cinque chili paket tehta pet kilogramov

2. pren. imeti težo, veljavo:
un giudizio che pesa mnenje, ki ima veljavo

3. pren. biti težek, zoprn, nadležen:
un cibo che pesa sullo stomaco hrana, ki je težka za želodec
ogni lavoro gli pesa vsako delo mu je zoprno

4. pren. groziti:
su di lui pesa un pericolo di morte grozi mu smrtna nevarnost

peser [pəze] verbe transitif tehtati, odtehtati, pretehtati; figuré primerjati; zrelo premisliti; verbe intransitif biti težak, tehtati, imeti težo; figuré težiti, tiščati, pritiskati (sur na); presedati; poudariti (sur quelque chose kaj); dati poudarek

peser sur, les bras de quelqu'un (figuré) biti komu v nadlego
peser sur la conscience težiti vest
peser sur le cœur à quelqu'un težiti, žalostiti, žaliti koga
peser sur l'estomac težiti želodec
peser ses mots (pre)tehtati svoje besede
peser le pour et le contre pretehtati, kaj govori za in kaj proti
peser le poids (politique) imeti potreben vpliv
le temps me pèse čakanje mi je težko
cette oisiveté commence à me peser to brezdelje mi začenja presedati

pessum², adv. (iz *ped-tum, prim. skr. páttum, pádyate pada, sl. padem, lat. pes) dol, na tla, na dno, proti tlem: p. ire Col. pasti na tla, iti k dnu (na dno), p. mergere Prud., p. sidere Sen. ph. pogrezniti se na dno, navi abire p. in altum Pl. pogrezniti se globoko v brezno, p. subsedēre urbes Lucr. mesta so se udrla, p. dare Lucan. pahniti v globino (brezno); večinoma metaf. v zvezah

1. pessum ire iti po zlu, poginiti, propasti, konec vzeti (jemati), nesrečen biti, izjaloviti se: Pl., p. ituros Italiae campos T.

2. pessum dare (pisano tudi pessumdare in pessundare) po zlu spraviti (spravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), onesrečiti (onesrečevati): Pl., Ter., O., multos etiam bonos pessumdedit T., ad inertiam pessumdatus est S. prevzela ga je lenoba, tako tudi: animus ad voluptatem corporis pessumdatus S.

3. pessum premere (po)tlačiti: Pl.

4. pessum deicere „ob tla vreči“ = podreti, uničiti koga: Ap.; pessum aetas acta est Enn. leta so se iztekla.

petītūriō -īre (desid. k petere) namenjen biti (hoteti) potegovati se (kandidirati) za kako službo (funkcijo): video hominem valde petiturire Ci. ep.

pettifog [pétifɔg] neprehodni glagol
doseči kaj z zvijačo; pravdati se brez razloga; šikanirati, nagajati; biti spletkarski advokat

piacere^*1 v. intr. (pres. piaccio)

1. ugajati, biti všeč:
una ragazza che mi piace deklica, ki mi je všeč
mi piacerebbe prendere una vacanza rad bi si vzel dopust

2. biti prav; knjižno odločiti, hoteti:
fa' pure come ti piace stori, kakor ti je prav
piacesse, piaccia a Dio che... ko bi le bila volja božja, da...

pianeggiare

A) v. intr. (pres. pianeggio) biti raven

B) v. tr. poravnavati

piérde pierd vt.

1. izgubljati, izgubiti, biti ob

2.
□ a pierde încrederea cuiva zameriti se

piget -ēre, piguit, (pigitum est) (indoev. kor. *peik̑ sovražiti, nejevoljen biti; prim. skr. píśunaḥ hudoben, obrekovalski, stvnem. fēhida sovraštvo, prepir, nem. Fehde spor, spopad, got. bi-faih prevara, goljufija, stvnem. feihhan zahrbtnost, zvijačnost, lokavščina, zloba, lit. peĩkti, peikiù grajati, pìktas hudoben; prim. tudi lat. piger = nejevoljen)

1. ne(je)voljo (odpor, nenaklonjenost, zlovoljo) vzbujati komu, vznejevoljiti (ozlovoljiti) koga, spraviti (spravljati) koga v slabo voljo, mrzeti komu kaj ali koga, za malo (za zlo) se zdeti komu, žal biti komu, zoprno biti komu kaj; z inf.: Acc. fr., Ap., Petr., Aur. idr., piget consistere Cu., recte facere S., nec Troiam pigebit Ausonios excepisse V.; z ACI: non dedisse istunc pudet; me, qui non accepi, piget Pl.; z nom. rei (pron.): quod piget Pl., quod nos piget Ter.; z acc. personae in gen. rei: Ter., me pigeat stultitiae meae Ci.; osebo je treba dostaviti: illa piget dicere (sc. me) S., referre piget (sc. me) L. nerad pravim, piget incepti lucisque (sc. eos) V. zaklinjajo življenje; abs.: oratione multitudo inducitur ad pigendum Ci., piget, pudescit, paenitet Prud.

2. occ.
a) kesati se, žal biti (komu česa): illa me composuisse piget O., pigere eum facti coepit Iust., pigenda verba Pr. besede, ki se jih boš kdaj kesal.
b) sram biti koga, sramovati se: fateri pigebat L., quod me nec sordidiora dicere honeste pigeret Ap.; z ACI: pigitum est, cinctos (sc. vos) saltem esse et paenulatos Castricius ap. Gell.

pigreō -ēre (piger) len (lenoben, leniv, nedelaven) biti, lenariti: omnes [se] gaudent facere recte, male pigrent Acc. fr., post aetate pigret sufferre laborem Enn.

pigritor -ārī -ātus sum (intens. k pigrārē) zelo len ali zelo nemaren biti: Vulg., Aug.

pigrō -āre -āvī (piger) kasneti, kasniti, zamujati, imeti zamudo, biti pozen, obotavljati se: melius pigrasse quamde properasse est nefas Acc. fr., fateor: sed cur propter te haec pigrem aut huius dubitem parcere capiti? Acc. fr. = dep. pigror -ārī: quod si pigraris paulumve recesseris ab re Lucr., quidquid novi, scribere ne pigrere Ci. ne zamudi mi pisati.

píliti pílīm ekspr., samo v 1. os. edn., biti ravnodušen do koga, česa: Šta predstojnik? - Pilim ja tebi i njemu ravnodušen sem do tebe in njega, vulg. dol mi visiš ti in on