Franja

povod|ec [ó] moški spol (-ca …) za psa: die Leine, Hundleine; za konja, dresurni: die Longe
imeti na povodcu an der Leine halten/haben
figurativno držati na povodcu am Gängelband führen, gängeln

povrníti to return; to render; to repay; to give back

povrníti voznino to refund someone's fare
povrníti dobro za slabo to return (ali to render) good for evil
povrníti milo za drago; (šilo za ognjilo); enako z enakim to give tit for tat
povrníti zlo za zlo to return (ali to render) evil for evil, to take an eye for an eye
stroški mu bodo povrnjeni he will be reimbursed his expenses
ne povrníti česa (ne se izkazati hvaležnega) to make no return for something
povrníti se to return

površin|a² ženski spol (-e …) (vrhnja plast) die Oberfläche; gradbeništvo, arhitektura die Decke (cestna Straßendecke); -oberfläche (meseca Mondoberfläche, morja Meeresoberfläche, telesa Körperoberfläche, vode Wasseroberfläche)
obdelava površine tkanine: die Oberflächenausrüstung, die Oberflächenveredelung
odtok s površine geografija der [Oberflächenabfluß] Oberflächenabfluss
na površini auf der Oberfläche, rudarstvo übertage
po celi površini ganzflächig
točka na površini der Oberflächenpunkt
na površino an die Oberfläche, rudarstvo nach über Tage
z veliko površino großflächig
država z veliko površino der Flächenstaat

površj|e srednji spol (-a …) die Oberfläche (zemeljsko Erdoberfläche)
spraviti na površje zu Tage fördern, figurativno an die Oberfläche bringen, čustva ipd.: hochspülen
priti na površje an die Oberfläche kommen/gelangen, čustva: hochgespült werden

povzročítelj; povzročíteljica causer; inducer; agent; author, authoress; (nemirov, ipd.) provoker, fermenter

povzročítelj; -ica nesreče person responsible for an accident
povzročítelj; -ica te bolezni je virus this disease is caused by a virus

pozív appeal; (uraden) summons; (vojaški) call-up; injunction

sodni pozív subpoena, writ (of summons), (z grožnjo kazni) (writ of) subpoena
napisati pozív to draw up a writ
pozív v vojsko, na orožne vaje call-up
izročiti pozív to serve with a summons (ali a writ), to summons
odzvati se, ustreči nujnemu pozívu to obey an urgent summons

poznánstvo acquaintance; acquaintanceship

gojiti, vzdrževati poznánstvo z to cultivate the acquaintance of
skleniti poznánstvo z to form an acquaintance with, to become acquainted with
priložnostno poznánstvo casual acquaintance
bežno poznánstvo nodding acquaintance

pozna|ti (-m) spoznati

1. koga: kennen (kot als, po an)

2. kot znanca: kennen, bekannt sein mit, dobro: gut kennen, gut bekannt sein mit; na videz: vom Ansehen kennen
poznati do obisti in- und auswendig kennen

3. mesto, deželo ipd.: kennen
poznati kot svoj lastni žep wie seine eigene Tasche kennen
poznati -kundig sein (deželo landeskundig, mesto stadtkundig, kraj ortskundig, pot wegkundig, figurativno svet weltkundig)
ne poznati -unkundig sein, -fremd sein
(dežele landfremd, mesta stadtfremd, kraja ortsfremd)

4. razlike, stroko, kraj, pot ipd.: kennen, vertraut sein mit
figurativno ne poznati mere kein Maß kennen
ne poznati meja keine Grenzen kennen
ne poznati pardona keinen Pardon kennen
ne poznati razlike keinen Unterschied machen
ne poznati šale keinen Spaß verstehen

5. (vedeti za) pot, rešitev, sredstvo proti, dober lokal: wissen (den Weg …)
poznati zadevo Bescheid wissen

6. pomembnost zadeve ipd.: (zavedati se) um (etwas) wissen
|
figurativno po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister

požréti to swallow (up); to devour

požréti svojo besedo to eat one's words
žalitev to swallow the affront, an insult
to požre ves moj zaslužek this swallows up all my earnings

praebitor -ōris, m (praebēre)

1. dajalec: usitati muneris Ambr.

2. = gr. πάροχος preskrbovalec, priskrbovalec, dobavitelj, založnik, zalagalec: an tu id agis ut Macedones non te regem suum sed ministrum et praebitorem sperent fore Ci., bene ministrum et praebitorem quia sordidum regi melius etiam quod largitionem corruptelam dixit esse Ci.

praeceptīvus 3, adv. -ē (praecipere) predpisen, predpisujoč: Ambr., Isid., ergo ista praeceptiva pars summovenda est, quia quod paucis promittit, praestare omnibus non potest Sen. ph., an haec pars philosophiae, quam Graeci παραινετικήν vocant, nos praeceptivam dicimus, satis sit ad consummandam sapientiam Sen. ph., portemus praeceptivo modo dicens Tert.; adv.: portemus inquit, non portabimus, praeceptive, non promissive Tert.

praecipitātiō -ōnis, f (praecipitāre)

1. (naglo) padanje, (nenadno) strmoglavljenje, (nenadno) strmoglavljanje: tunc autem succidatur margo, quae sustinet harenam; ita harena fluctibus subruta efficiet in mare pilae praecipitationem Vitr., consilium omne et paenitentiam inrevocabilis praecipitatio abscidit Sen. ph., imperitis ac rudibus nullus praecipitationis finis est: in Epicureum illud chaos decidunt, inane, sine termino Sen. ph., etiam si aliquando ut venenum et praecipitatio et naufragium ex inopinato profuit Sen. ph., quanta cum praecipitatione volvuntur Sen. ph., mundum ferri per inmensum et cadere quidem, sed non apparere an cadat, quia praecipitatio eius aeterna est Sen. ph., nimbus autem quanto repentinus est, tanto vehementior, et quanto improvisior praecipitatio eius est, tanto breviore casu restringitur Ap.

2. padec, poguba, pogubljenje: Ambr.

prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. — Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

2. v javnosti
a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.

prae-loquor -loquī -locūtus sum (prae in loquī)

1. omeniti kaj uvodoma, povedati nekaj uvodnih besed, napisati uvod (predgovor, predslovje): haec necessarium fuit praeloqui dicturo de tonitru fulminibusque ac fulgurationibus Sen. ph., oratores quoque ea, quae prius quam causam exordiantur ad conciliandos sibi iudicum animos praelocuntur, eadem appellatione signarunt Q., de quibus brevissime praelocutus, quid ipse sentiam Q., quod mihi causam praeloquendi dedit Plin. iun., an merito, scies, cum legeris librum, cuius amplitudo non sinit me longiore epistula praeloqui Plin. iun.

2. (vna)prej govoriti (izreči, povedati): isti[c] infortunium, qui praefestinet ubi erus adsit praeloqui Pl., occupas praeloqui quae me[a] oratiost Pl., collegae … de communis officii necessitatibus praelocuti excusare me et eximere temptarunt Plin. iun.

3. (vna)prej oznaniti (oznanjati): Lact., alicui de aliquo Aug.

prae-nūntius 3 (prae in nūntius) (vna)prej naznanjajoč, (vna)prej oznanjujoč, ((vna)prej) napovedujoč, ((vna)prej) znamenje (znamenja) dajajoč: verba, sibila O., ignes Plin. signalni (opozorilni) ognji, tonitrua venturi praenuntia imbris Sen. ph., praenuntius clamor Plin. iun., comitialis morbi praenuntia strangulatio Ap., cornua Aus. Subst.

1. praenūntius -iī, m napovedovalec, znanilec, predhodnik, predvestnik, (pred)glasnik: it Ver et Venus et Veneris praenuntius ante (sc. Zephyrus) Lucr., ales praenuntius lucis (= petelin) O., nitidi Solis praenuntius … admisso Lucifer albus O., cladis praenuntius … explorator eques Sil., flammae flammarumque praenuntius odor sulpuris Plin. iun.

2. praenūntia -ae, f napovedovalka, znanilka, predhodnica, predvestnica, (pred)glasnica: magnarum calamitatum praenuntiae (sc. stellae caelestes) Ci. znanilke = predznamenje, inquisitio candidati praenuntia repulsae Ci., clari praenuntia Solis (sc. Aurora) Ci. poet., Fama volans, tanti praenuntia luctus V., hasta … belli praenuntia O., an veris praenuntia venit hirundo O., destinat imperio clarum praenuntia veri fama Numam O., duo praenuntii somnii Val. Max., praenuntiam imminentis caedis contumeliam T., Africam … futurorum praenuntiam Plin. iun., superos praenuntia convocat Iris Cl., futurae maiestatis ipsa infantis educatio quasi praenuntia fuit Iust.

3. praenūntium -iī, n (pred)znak, (pred)znamenje: ingentium malorum Plin., futuri eventūs Plin., irae, amoris omniumque istarum procellarum animos vexantium sunt quaedam praenuntia Sen. ph.

praeter-mittō -ere -mīsī -missum (praeter in mittere)

1. mimo (s)pustiti ((s)puščati): neminem praetermittas, cui non eadem ista dicas Ci. ep.

2. (časovno) pustiti (puščati) preteči (preiti, miniti), pustiti (puščati), da kaj preteče (preide, mine), zamuditi (zamujati): occasionem L., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp. idr., occasionem navigandi Ci., ne quem diem pugnae praetermitteret C., locum laudandi alicuius Ci. ep.

3. opustiti (opuščati): Auct. b. Alx. idr., defensionem Ci., gratulationem Ci., scelus, poenam sceleris Ci. ep., praetermissi officii reprehensio Ci.; z inf.: quod facere nullo die praetermittebat N., reliqua quaerere praetermittit C. za drugo ni spraševal, po drugem ni povpraševal; za zanikanim glag. quin ali quominus: ego nihil praetermisi, quin Pompeium avocarem Ci. ep., nihil praetermittere, quominus ea, quae natura postulet, consequatur Ci.

4. (v govoru ali pisanju) izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne dotakniti (dotikati) se česa, molčati o čem, zamolčati, prezreti (prezirati), zanemariti (zanemarjati): Iust., Auct. b. Afr. idr., tantam rem neglegenter L., quod dignum memoriā visum usu praetereundum existimavimus C., negat locum a Panaetio praetermissum (prezreti), sed consulto relictum (izpustiti) Ci.; z de: Gell., Auct. b. Afr.

5. brez kazni (nekaznjeno, nekaznovano) pustiti (puščati), ne kaznovati, oprostiti (oproščati), spregled(ov)ati komu kaj, prizanesti (prizanašati) komu: vitia Lucr., deorum neglegentiā praetermissum (sc. ius gentium violatum) L.; abs.: do, praetermittō Ter.

6. tja pustiti, spraviti, prenesti: an facili te praetermiserit undā Lucani rabida ora maris Stat.

praevāricātor -ōris, m (praevāricārī) (pre)kršitelj (kršilec, prekrševalec, prestopnik) svojih dolžnosti, nepošteni (nezvesti, poseb. z nasprotno stranko skrivaj dogovorjeni) pravnik, navidezni odvetnik: Plin. iun., Icti., utrum te perfidiosum an praevaricatorem existimari mavis? Ci.; z gen.: Catilinae Ci. navidezni tožnik, causae publicae Ci. ali dei Lact. navidezni zavetnik (zagovornik).

prag moški spol (-a …)

1. pri vratih: die Schwelle, Türschwelle
na pragu an der Schwelle
prestopiti prag den Fuß über die Schwelle setzen
vreči čez prag von der Schwelle weisen

2. gradbeništvo, arhitektura, tehnika, železnica die Schwelle (betonski Betonschwelle, dvojni Kuppelschwelle, potencialni Potentialschwelle)
železniški prag Eisenbahnschwelle, der Schweller
zapornični prag die Wehrsohle
(zavorna plast) die Sperrschicht

3. živalstvo, zoologija, medicina die Schwelle; -schwelle, Schwellen-, die -grenze (bolečinski Schmerzgrenze, Schmerzempfindungsschwelle, dražljajni Reizschwelle, der Schwellenreiz, zavesti [Bewußtseinsschwelle] Bewusstseinsschwelle, slišni Hörbarkeitsschwelle, vidni Sehschwelle)
zniževanje praga die Schwellenerniedrigung

práksa (navada) practice, usage, use; work in one's profession; experience; (delo) practical work

zdravnik splošne prákse general practitioner
iz prákse (iz vaje) out of practice
uvesti v prákso kaj to put something into practice
opravljati prákso to follow (ali to pursue) a profession
opustil je svojo prákso he has retired from practice
ta zdravnik ima obsežno prákso this physician has an extensive practice ali many patients

Pranger, der, (-s, -) historische Bedeutung, Geschichte sramotilni steber; an den Pranger stellen bičati; am Pranger stehen biti izpostavljen posmehu