salto moški spol skok, preskok, preskočitev (pri branju); naskok, napad; vojska izpad; prepad; slap, vodopad
salto de agua slap
salto (al) alto, salto de altura skok v višino
salto de cama jutranja obleka
salto de campana prekuc, »kozolec« (v vodo); skok na glavo
salto a la garrocha (šp) skok s palico
salto largo, salto a distancia, salto de longitud (šp) skok v daljino
salto de lobo volčja jama
salto mortal drzen (smrtni) skok, salto
salto de (ali a) pértiga skok s palico
a salto de mata oprezno bežeč
a saltos v skokih, skokoma
de (un) salto nenadoma
en un salto v enem skoku; bliskovito
en dos saltos estoy de vuelta takoj pridem nazaj
apartarse de un salto odskočiti, v stran skočiti
dar un salto poskočiti
dar saltos poskakovati
ganar de un salto v enem skoku doseči
pasar a salto(s) preskočiti
a gran salto, gran quebranto (fig) ošabnost vodi v padec
Zadetki iskanja
- saluto m
1. pozdrav (tudi ekst.):
saluto cordiale, freddo prisrčen, hladen pozdrav
saluto militare voj. vojaški pozdrav
levare, togliere il saluto a qcn. ekst. prekiniti s kom vse odnose
porgere a qcn. il saluto a nome di pozdraviti koga v imenu
ricambiare il saluto, rispondere al saluto (di) odzdraviti (komu)
2.
saluti pl. (v pismih)
cari, cordiali, affettuosi, tanti saluti prisrčne pozdrave
distinti saluti s spoštovanjem - samokrés pistola f
nastaviti komu samokres na prsa poner a alg el puñal al pecho - Sancho moški spol Sančo
Sancho Panza Kihotov oproda; fig oportunist, udobno živeč sebičnež
al buen callar llaman Sancho (pregovor) govoriti je srebro, molčati pa zlato - sangue
A) m
1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati
2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina
3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor
4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu
5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival
6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri
7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!
B) agg. invar. živordeč - santo moški spol svetnik; svetniški kip (podoba); god; vojska geslo
santo y seña geslo
santo titular svetnik zaščitnik, patron
el día de su santo na svoj god
fiesta de todos los santos, día de los santos praznik vseh svetnikov, vsi sveti (1. november)
¿a santo de qué? ¿a qué santo? s kakšno pretvezo? iz kakšnega vzroka?
no me acuerdo de él ni del santo de su nombre še v sanjah ne mislim nanj!
celebrar su santo slaviti svoj god
se durmió como un santo trdno je zaspal
rogar como a un santo kot boga prositi
tener al santo de cara imeti srečo, biti otrok sreče
tener al santo de espaldas imeti smolo, ne imeti sreče - Saracenic(al) [særəsénik(əl)] pridevnik
saracenski; muslimanski
Saracenic(al) architecture saracenska arhitektura - satanic(al) [seitǽnik(əl)] pridevnik (satanic(al)ally prislov)
satanski, vražji, peklenski
his satanic(al) majesty njegovo satansko veličanstvo - satisfecho pretekli deležnik od satisfacer
sueldo satisfecho al personal osebju izplačana plača; zadovoljèn, zadovóljen; vesel; domišljav
consigo, satisfecho de sí sam s seboj zadovoljen
darse por satisfecho zadovoljiti se
estar satisfecho zadovoljen biti; sit biti; zadovoljèn biti
poner satisfecho zadovoljiti - saturazione f
1. kem. saturacija, nasičenje, nasičenost; zasičenost (tudi pren.):
la saturazione del mercato zasičenost tržišča
2. fiz. nasičenost:
saturazione magnetica magnetna nasičenost
punto di saturazione področje nasičenosti
arrivare al punto di saturazione pren. ne prenesti več - scacco m (pl. -chi)
1.
scacchi pl. šah šah:
giocare agli scacchi igrati šah, šahirati
2. šahovska figura
3. šah (poteza):
dare scacco matto al re matirati
4. pren. neuspeh, poraz:
tenere qcn. in scacco držati koga v šahu
5. šahovsko polje; ekst. kvadratek
stoffa a scacchi karirasto blago
vedere il sole a scacchi šalj. sedeti v ječi - scalata f
1. plezanje; vzpenjanje, vzpon (tudi pren.):
dare la scalata alle mura della fortezza naskočiti trdnjavo
la scalata al potere vzpon na oblast
2. alpin., šport vzpon - scampare
A) v. tr. (pres. scampo) rešiti, reševati; uiti:
Dio ce ne scampi e liberi! Bog nas varuj!
scamparla, scamparla bella, scamparla per miracolo pren. odnesti jo
B) v. intr. rešiti se, uiti:
scampare al naufragio rešiti se po brodolomu
scampare dalla strage uiti pokolu
scampare all'estero zateči se v tujino - scarpa f
1. čevelj:
scarpe alte, basse visoki, nizki čevlji
scarpe di cuoio, scamosciate usnjeni, semiš čevlji
scarpe bullonate nogometni čevlji
scarpe che ridono, che hanno fame pren. šalj. čevlji, ki zijajo
mettersi, togliersi le scarpe obuti, sezuti čevlje
avere il cervello nelle scarpe, avere il giudizio sotto la suola delle scarpe biti kratke, kurje pameti
non avere scarpe ai piedi pren. biti gol in bos
non esser degno di lustrare le scarpe a qcn. pren. koga ne dosegati
fare le scarpe a qcn. koga prevarati
mettere le scarpe al sole pren. umreti nasilne smrti, biti umorjen, pasti v boju
rimetterci anche le scarpe pren. biti ob vse, propasti
2. pren. pog. nesposobnež, zguba
scarpa vecchia pren. pog. stara škatla
3. (scarpata) škarpa, brežina, podzid
4. zavorna cokla; zavorna plošča, zavornik - scēndere*
A) v. intr. (pres. scēndo)
1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
scendere da cavallo razjahati
scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
scendere a terra izkrcati se
scendere dal treno stopiti z vlaka
la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti
2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)
3. nastaniti se:
scendere a un albergo nastaniti se v hotelu
4.
scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
scendere in piazza demonstrirati
5.
scendere in basso pren. pasti nizko
scendere nella stima izgubiti spoštovanje
scendere al cuore ganiti
scendere a patti, a più miti consigli popustiti
6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
scende la notte spušča se noč, noči se
i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena
7. šport
scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)
B) v. tr.
1. spustiti, spuščati se; iti dol:
scendere le scale iti dol po stopnicah
2. nareč. spustiti, spuščati - scorsa f tek, tok; bežen pregled:
dare una scorsa al giornale preleteti časopis - scottata f kulin. opraženje:
dare una scottata al pollo opražiti piščanca - secar [c/qu] iz-, o-, po-sušiti
secar al sol posušiti na soncu
horno de secar sušilna peč
poner a secar, dejar secar (o)sušiti
secarse iz-, o-, po-sušiti se; oveneti; (s)hujšati, giniti
secarse la boca usta si obrisati
secarse de sed umirati od žeje - sēcolo m
1. stoletje:
ai primi del secolo na začetku stoletja
è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost
2. stoletje; doba:
il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov
3. današnji čas, stoletje:
avvenimento del secolo dogodek stoletja
figlio del secolo otrok svojega časa
il male del secolo bolezen današnjega časa
roba dell'altro secolo zastarelo
uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov
4.
secoli čas:
nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
per tutti i secoli dei secoli na veke vekov
5. tuzemno življenje
6. posvetno življenje; mondenost:
lasciare il secolo pomenišiti se
al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi - secretear domače šepetati, šušljati; važnega se delati
secretear al oído na uho zašepetati