Franja

leo² -ēre (iz)brisati, po Prisc. izhodiščna beseda k deleo.

lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =

1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.

2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so

1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.

2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.

3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.

4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.

léstva ladder

léstva iz vrvi rope ladder, Jacob's ladder
raztezna léstva extending (ali extension) ladder
kljukasta požarna léstva pompier ladder, fireman's ladder
požarna vrtljiva léstva turntable ladder (used in firefighting)
telovadna léstva wall ladder
napadalna léstva zgodovina scaling-ladder
léstva na vozu rack
klin, prečka léstve rung (of a ladder)
léstva k uspehu ladder to success
iti, lesti po léstvi to climb a ladder

let|eti² [é] (-im) letalstvo fliegen; Flugdienst haben; (s kom mitfliegen, mimo vorbeifliegen, brez vmesnega postanka durchfliegen, naprej weiterfliegen, na slepo [blindfliegen] blind fliegen, nazaj zurückfliegen, ob entlangfliegen, okoli česa umfliegen, k cilju ein Ziel anfliegen, za nachfliegen, domov heimfliegen, poskusno probefliegen)
leteti v svedru/vriju trudeln

lettre [lɛtr] féminin črka; pismo; pluriel pisma, (prejeta) pošta; (= belles lettres) leposlovje, beletristika; filologija, veda o jeziku in slovstvu

à la lettre, au pied de la lettre dobesedno, točno
en (toutes) lettres brez krajšanja, v polni pisavi, (število) z besedami, figuré ne da bi kaj izpustili ali zamolčali
dire, écrire en toutes lettres odkrito povedati, napisati
par lettre s pismom
lettre d'achat kupno pismo
lettre d'adieux, d'amour poslovilno, ljubezensko pismo
lettre d'affaires, de commerce poslovno, trgovsko pismo
lettre-avion pismo z letalsko pošto
lettre de cachet (vieilli) ukaz o aretaciji
lettre de change menica
lettre de change en blanc, à échéance fixe, d'encaissement, à l'escompte, à vue blanko, dato, inkaso, diskontna, na pokaz menica
lettre chargée, assurée denarno, vrednostno pismo
lettre de chargement tovorni list
lettre circulaire okrožnica
lettre de condoléance sožalno pismo
lettre de congédiement, de démission pismo 0 odpustitvi (iz službe)
lettre de convocation povabilno pismo (k zborovanju), poziv
lettres de créance (diplomatske) poverilnice
lettre de crédit kreditno pismo
lettre d'envoi spremno pismo, spremnica
lettre par exprès, lettre exprès ekspresno pismo
lettre de faire part obvestilno pismo, naznanilo (o smrti, o družinskem dogodku)
lettre de félicitations pismo s čestitkami
lettre de gage zastavno pismo, zastavnica
lettre initiale začetna črka
lettre d'introduction priporočilno pismo
lettre delicenciement pismo o odpustitvi (iz službe)
lettre majuscule, lettre capitale velika črka
lettre minuscule mala črka
lettre de menaces, comminatoire grozilno pismo
lettre monitoire, d'avertissement, de rappel (pismeni) opomin
lettre morte (figuré) mrtva črka
lettre moulée, d'imprimerie tiskana črka
lettre particulière, privée zasebno pismo
lettre pastorale pastirsko pismo
lettres patentes (vieilli) kraljev odlok v obliki odprtega pisma
lettre pneumatique pismo po cevni pošti
lettre de procuration pooblastilo
lettre de recommandation priporočilno pismo
lettre recommandée priporočeno pismo
lettre de reconnaissance, de remerciement priznanica, zahvalno pismo
lettre retournée à l'expéditeur nedostavljivo pismo
lettre de voiture tovorni list, spremnica
classeur masculin de lettres urejevalec pisem
c'est lettre close pour moi to mi je španska vas, to mi je čisto tuje
docteur des lettres doktor filozofije
faculté féminin des lettres filozofska fakulteta
grande, petite lettre velika, mala črka
homme masculin, femme féminin de lettres književnik, -ica
papier masculin à lettres pisemski papir
payeur masculin, tiré masculin d'une lettre de change trasat
secret masculin des lettres pisemska tajnost
tireur masculin d'une lettre de change izstavitelj menice, trasant
acquitter une lettre de change izplačati menico
affranchir une lettre frankirati pismo
avoir des lettres biti načitan, izobražen
être écrit en lettres de sang biti zapisan s krvavimi črkami
lever les lettres pobrati pisma iz poštnega nabiralnika
mettre une lettre à la poste oddati pismo na pošto
passer comme une lettre à la poste biti sprejet brez težav, brez zaprek
poster une lettre poslati pismo po pošti
prendre au pied de la lettre dobesedno vzeti
rester, devenir lettre morte ostati, postati mrtva črka
tirer une lettre de change izstaviti menico

leurrer [lœre] verbe transitif vabiti, mamiti, slepiti

se leurrer slepiti se
leurrer un faucon zdresirati sokola, da se vrne k vabi
se laisser leurrer dati se premamiti (prevarati, zapeljati)
se leurrer d'une fausse espérance, d'illusions vdajati se napačnim upom, iluzijam

levantar dvigniti, povišati; ločiti; odvzeti; postaviti, ustanoviti, zgraditi; novačiti; ščuvati, hujskati; povzročiti; slaviti, poveličevati; razveljaviti (izgon ipd.)

levantar acta napraviti zapisnik
levantar cabeza dvigniti glavo; spet k moči priti, opomoči si
levantar la cama postlati
levantar el campo podreti tabor
levantar la casa preseliti se
levantar la cosecha pospraviti letino
levantar una multa razveljaviti globo
levantar el sitio opustiti obleganje
levantar el espíritu poguma vliti
levantar falso testimonio krivo pričati
levantar un grito krik dvigniti
levantar a uno hasta las nubes koga v nebo povzdigovati
levantar el hervor začeti vreti
levantar la mesa, levantar los manteles pospraviti mizo
levantar un monumento postaviti spomenik
levantar polvo prah dvigniti
levantar la tapa de los sesos a alg. komu glavo razbiti (grožnja)
levantar el vuelo odleteti; popihati jo
levantar del suelo pobrati s tal
levantarse vstati, dvigniti se; opomoči si; povzpeti se kvišku; upreti se
levantarse con los fondos denar poneveriti
levantarse a mayores odreči dolžno pokorščino nadrejenim
levantarse temprano zgodaj vsta(ja)ti

liability [laiəbíliti] samostalnik
ekonomija & pravno obveznost, obveza, zavezanost, odgovornost, poroštvo, zaveza; izpostavljenost, podvrženost (to čemu)
nagnjenost (to k)
množina, ekonomija dolgovi, pasiva

joint liability skupen nastop
ekonomija limited liability omejeno jamstvo
ekonomija to meet one's liabilities plačati dolgove
liability for military service vojaška obveznost
liability to penalty kaznivost

liable [láiəbl] pridevnik
ekonomija, pravno odgovoren (for za)
ki ima nalogo, dolžan, zavezan (to, for)
nagnjen, podvržen (to k)
(z nedoločnikom) predisponiran

to be liable for odgovarjati za, biti porok za
liable for military service ki mora služiti vojsko
liable to prosecution kazniv
liable to taxation ki mora plačati davke
liable to fits of temper ki se hitro razburi
liable to catch cold ki se hitro prehladi
difficulties are liable to occur treba je računati na težave
everybody is liable to make mistakes vsak se lahko zmoti

līcium -iī, n (morda iz *līqu̯i̯om, sor. z ob-līquus)

1. tkalski t.t. prečna nit v tkanini, v pl. = votek (tela = podolžna nit, v pl. = (o)snutek, osnova); v sg. Luc., Plin., Ap.; v pl.: Plin., Amm., licia telae addere V. ali licia telis adnectere Tib. novo tkanino začeti (zasnovati), Phariis miscere licia telis Lucan.

2. nit sploh: Hyg., Plin., Aus., triplici diversa colore licia V.

3. trak: licia dependent longas velantia saepes O., ligat cum fusco licia rhombo O.

4. ženski spletek v laseh (kot okras): licia crinibus addunt Prud.

5. tkanina: licium varii coloris Petr.

6. majhen pas okoli trebuha: furtum per lancem liciumque concipere Gell. zaradi tatvine formalno opraviti (opravljati) hišno preiskavo (pri sodni hišni preiskavi si je preiskovalec držal darilno torilo (lanx) k očem (da ga ne bi prepoznali), namesto običajnih oblačil pa je imel na sebi le pas (licium), da bi ga ne osumili, da je v svojih oblačilih prinesel v hišo kaj, kar bi lahko bilo ukradeno); prim. lanx.

lie² [lai]

1. prehodni glagol
lagati (to komu)
nalagati

2. prehodni glagol
z lažmi zmamiti (into v, k)

he lies like a book laže, da sam sebi verjame
he lies like a gasmeter laže, kakor pes teče
to lie o.s. out of z lažmi se izvleči iz česa
šaljivo to lie in one's throat (ali teeth) lagati komu v obraz, predrzno lagati

life [laif] samostalnik
življenje; človeško življenje (lives življenja)
figurativno življenjskost, živahnost; življenjepis; živ model
ekonomija trajanje, rok uporabe, življenjska doba (tudi stroja); življenjski zavarovanec

to amend one's life poboljšati se
to be in danger of one's life biti v življenjski nevarnosti
to be the life and soul of a party biti duša družbe
to bring to life spraviti k zavesti
change of life klimakterij
to come to life osvestiti se, roditi se
my early life moja mladost
early in life v mladih letih
to escape with life and limb odnesti celo kožo
expectation of life predvidena življenjska doba
he was given a life dobil je še eno priliko
for the life of me pri svoji najboljši volji
for life dosmrten, za celo življenje
to have the time of one's life odlično se zabavati
high life življenje visoke družbe
in life za časa življenja
as large as life v naravni velikosti; osebno
to lay down one's life žrtvovati življenje
to lead a dog's life pasje živeti
a new lease on life novo življenje, nova življenjska sila
low life življenje nižjih slojev
it was a matter of life and death šlo je za življenje ali smrt
not for the life of me za nič na svetu
not on your life za živ svet ne
nothing in life sploh ne
with all the pleasure in life z največjim veseljem
to risk one's life tvegati življenje
to run for dear (ali for one's) life bežati na žive in mrtve
to see life spoznati (ali uživati) življenje
to sell one's life dear (lifely) drago prodati svoje življenje
to show (signs of) life kazati znake življenja
to take s.o.'s life ubiti koga
to take one's own life življenje si vzeti
to seek s.o.'s life streči komu po življenju
to take one's life in one's hands igrati se z življenjem, postaviti svoje življenje na kocko
to the life zvesto, natančno (upodobiti)
walk of life družben položaj, poklic
umetnost still life tihožitje
upon my life! pri moji duši!
pool-player has three lives igralec biljarda lahko še trikrat poskusi
to stake one's life on s.th. glavo staviti za kaj

line¹ [lain] samostalnik
črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
matematika črta (zlasti premica)
geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
množina obris, kontura, oblika
množina načrt (ladje), osnutek, plan
množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
množina, gledališče tekst vloge, vloga
množina, pogovorno poročni list
pogovorno poročilo, pojasnilo
množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
tehnično vod
ekonomija sortiment, blago, predmet
množina serijsko blago
vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

the Line ekvator
line of sight kamor seže pogled
line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
hung on the line (slika) obešena v višini oči
figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
the line of least resistance linija najmanjšega odpora
on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
on the line na meji, politika na liniji
line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
to stand in line stati v repu (vrsti)
britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
the Southern line južna železnica
bus line avtobusna proga
double line dvotirna proga
single line enotirna proga
main (ali trunk) glavna proga
branch line stranska proga
on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
along these lines po teh navodilih, smernicah
along general lines po splošnih smernicah
line of argument dokazni postopek
to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
lines of responsibility pristojnosti
to take the line postaviti se na stališče
in line of duty pri opravljanju dolžnosti
out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
to draw the line (at) povleči mejo (pri)
I draw the line at that to se pri meni neha
to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
to go over the line prekoračiti mejo, mero
in line with skladno z
ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
to be in line with soglašati s, z
to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
the male line moški potomci
in the direct line neposredni potomci
to read between the lines brati med vrsticami
to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
to get a line on dobiti poročilo o čem
gledališče to study one's lines učiti se vloge
marriage lines poročni list
pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
to hold the line ostati pri telefonu
ameriško party line dvojček (telefon)
on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
vojska line of fire strelska bojna vrsta
vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
vojska line of battle frontna linija
vojska line of defence obrambna linija
vojska to go up the line iti v frontno linijo
vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
vojska the line regularne čete
navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
navtika ship of the line linijska ladja
fizika line of force magnetna silnica
in the line of glede na
somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
figurativno to keep to one's line iti premočrtno
figurativno by (rule and) line natančno, precizno
to get off the line iztiriti
hook, line, and sinker popoln(oma)
to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti

linter (tudi lunter in lynter) -tris, abl. sg. -e, gen. pl. -trium, f (ker se orodje pogosto imenuje po drevesih, iz lesa katerih je izdelano, bi bila ta beseda lahko sor. z gr. ἐλάτη [iz + *ln̥ta] smreka in s stvnem. linta = nem. Linde; prim. lentus)

1. majhno plovilo, čoln(ič), ladjica, barčica, splav ipd.: vehi lintribus Varr., repente lintribus in eam insulam materiem … convexit Ci., id (sc. flumen) Helvetii ratibus ac lintribus iunctis transibant C., ingens coacta vis navium est lintriumque L.; preg. (pren.): loqui in luntre C. ap. Ci. med govorjenjem se gugati (zibati), in liquida nat tibi linter aqua Tib. = zdaj je tvoja priložnost, zdaj imaš priložnost, naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. zdaj naj moj čoln že pluje po drugi vodi = zdaj hočem preiti k čemu drugemu (tj. zdaj hočem začeti kaj novega, novo knjigo). Soobl. lintris -is, f: Sid.

2. metaf. čoln(ičk)asta posoda, korito, kadúnja, nečke, banjica: Ca., arator … cavat arbore lintres V., mihi servabit plenis in lintribus uvas Tib.

Opomba: Linter m: Vell., exiguus l. Tib.

Lippe, die, (-, -n) ustnica, ustna; Tierkunde, Musik ustna; Technik odprtina; sich die Lippen lecken oblizovati se; an die Lippen führen dati k ustom; den Finger auf die Lippen legen dati prst na usta; es nicht über die Lippen bringen ne moči povedati; nicht über die Lippen von kommen: Y kommt nicht über die Lippen von X X nikoli ne izusti Ya; die Antwort auf den Lippen haben imeti odgovor na jeziku; sich auf die Lippen beißen ugrizniti se v jezik; jemandem auf den Lippen hängen viseti komu na ustih, loviti vsako besedo; von den Lippen lesen brati z ust; eine Lippe riskieren tvegati odkrito besedo

litaníje (-níj) f pl.

1. rel. litanie; pren. tiritera; ritornello:
iti k litanijam andare al vespro

2. pren. lamentela, recriminazione, lagna interminabile

3. pren. (velika množina) litania, sequela

littera (po drugih līttera, slabše lītera) -ae, f (morda (sor. z lino) iz *lītes-ā ali *leites-ā „namazano“, od tod „pisano znamenje, črka“; po mnenju drugih izpos. iz gr. διφϑέρα koža, pisanje, pismo)

I. črka, pisménka, pisni znak (znamenje), písme: A littera Ci. ali l. A Vitr., U et O litterae Q., homo trium litterarum (šalj. = fur) Pl., littera salutaris (tj. A = absolvo) Ci., naspr. l. tristis (C = condemno) Ci. (oboje na glasovnicah sodnikov), l. funesta ali communis pueroque viroque O. pismenki narekanja (naricanja) AI, litterae inanes L. mrtve, litterae grandes ali maximae Ci. velike črke, littera quadrata Petr. pismo z uncialno pisavo, lapidariae litterae Petr. pisava (črke) napisov na kamnih, nescius litterarum Varr. ki ne zna pisati, is (sc. magister pastorum) sine litteris idoneus non est Varr., ki ne zna brati in pisati, verba et litterae legis Ci., litterarum formae Ci., Q., T. ali simulacra Sen. ph. ali ductūs Q., litterae figura Plin., unius et viginti litterarum formae Ci. ali prima litterarum elementa Q. abeceda, miraculum litterarum L. čudo pisane besede = pisava, pisanje, litterarum inventores T., litterarum ordo Plin., Suet. ali series Amm. abecedni red, scientia litterarum Paul. (Dig.) pisna umetnost, litteras discere Pl. učiti se abecede, litteras discere apud aliquem Ci. učiti se brati pri kom, litteras facere Pl. pisati, neque quicquam meliust (= melius est) mihi … quam ex me ut unam faciam litteram longam Pl. = da se obesim, ne litteram quidem ullam fecimus nisi forensem Ci. nisem napisal niti ene črke, scire litteras Pl., Corn., Vitr. črke poznati = znati brati ali pisati, si Graecam unam litteram scisse Ci. ko bi bil umel, litteras scire tudi = biti vešč knjigovodstva, spoznati se na knjigovodstvo, znati voditi poslovne (računske) knjige: dispensator litteras scit Ci., litteras nescire Sen. ph. ne znati pisati, sonos vocis paucis litterarum notis terminare Ci. označiti z le malo črkami, Graecis litteris uti C. pisati z grškimi pismenkami (= grško), suis litteris perverse uti Mel. pisati od desne proti levi (o Egipčanih), Helvetiorum tabulae litteris Graecis confectae C. ali epistula Graecis conscripta litteris C. pisano v grščini, lex vetusta est, priscis litteris verbisque scripta L., hinc liber non parum continet litterarum Ci. je že dovolj obširna, ad me (gl. ad C. I. 1.) litteram numquam misit Ci. ali (elipt.) neque ullam litteram ad me (sc. misit) Ci., litteris parcere Ci. varčevati s papirjem, nullaque, quae possit, … exstat littera Nasonis sanguinolenta legi O., littera pro verbis, quam pes in pulvere duxit O. črka, ki jo je potegnila (= zarisala) noga v prah, littera fundit se Plin. črka se razlije po papirju, haerere circa litterarum formas Q. ukvarjati se še s črkovanjem, locum (sc. iz knjige) ad litteras subicere Q. dobesedno spodaj navesti (navajati), tres litteras adicere (sc. Latinis litteris) T., aliquem (= alicuius vitam) in litteras mittere Vop. popisati življenje, napisati življenjepis koga, eos versus in litteras dare Macr. zapisati. —

II. meton.

1. sg. littera
a) svojeročno (lastnoročno) pisanje, pisava koga, „roka“: Alexidis manum amabam, quod tam prope accedebat ad similitudinem tuae litterae Ci. ep. ker je bila tako zelo podobna tvoji pisavi.
b) pesn. nam. pl. litterae α) pisanje = pismo: quam legis, a rapta Briseïde littera venit O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., tristem mortis demonstret littera causam Tib., littera facundi gratum mihi pignus amici pertulit Mart. β) dolžno pismo, zadolžnica: littera poscetur O. γ) nagrobni napis, epitaf: inque sepulchro, si non urna, tamen iunget nos littera O.

2. pl. litterae vsakovrstno pisanje
a) spisi, zapis(k)i: quod litteris exstet Ci. kar je zapisano, pis(me)no izročeno, propria legis et ea, quae scripta sunt, et ea, quae sine litteris … retinentur Ci. ne da bi bilo (za)pisano, aliquid litteris consignare ali custodire Ci. = aliquid litteris mandare Ci. kaj zapis(ov)ati, na papir preliti (prelivati), eos, qui discunt, litteris confisos minus memoriae studere C. zanašajoč se na zapiske, rarae per ea (eadem) tempora litterae L.
b) spis, poseb. uradni spis(i) (npr. odlok(i), službodajno pismo, zaporno povelje), sestavek, listina, dokaz(il)no pismo, dokazilo, zapisnik, obrednik, molitveni obrazec, poročna knjiga, računska knjiga, računi, kupno pismo, (kupna) pogodba ipd: Graecae de philosophia litterae Ci., priscae Graecorum litterae Ci., litterae publicae Ci. listine, pa tudi = vojna pisarna, vojni urad, arhiv (vojni računi, poročila podpoveljnikov ipd.) C. (Comment. de bello Gall. 5, 47), litteras conquirere Ci. pis(me)ne dokaze, dokazila, cedo mihi eiusdem praetoris litteras Ci. spise, zapis(ni)ke, ubi non modo res (imovina) erat, sed ratio (računi) quoque omnis et omnes litterae Ci. tega se tičoči spisi, eos libros omnes litterasque detulit L. vse knjige in spise (tj. poročne knjige, obrednike, molitvene obrazce), hic propter magnitudinem furti sunt … litterae factae Ci. kupno pismo, kupna pogodba, litteras revocavit Suet. službodajno pismo, pismo o imenovanju, diploma, litterae divinae, litterae sanctae Lact. ali sacrae Aug. Sveto pismo.
c) (kot pl. tantum in pravi pl.) pismo, pisma, list(ina), dokument, dopis, odpis, pismeni odgovor, uradni dopis, uradno (s)poročilo, uradna poslanica, oblastven ukaz: unae litterae Ci. ep. eno pismo, binae litterae Ci. ep. dve pismi, trinae litterae Ci. ep. tri pisma, litterae ab aliquo C. litterae ad aliquem Ci. litterae in (zoper) aliquem Ci. ep., T., res dignae litteris nostris Ci. ep. vredne, da ti jih sporočim, litterae Caesaris C., litterae regis Ci., L., litterae paucorum versuum (vrstic) L., libri allatarum, missarum litterarum Ci. svežnji prispelih, odposlanih pisem, tanta auctoritas litterarum Ci. tako tehtna pisma, exemplum Caesaris litterarum Ci. prepis, neglegentia litterarum Ci. ep. zamuda pri pisanju pisem, vicissitudo litterarum Hier. dopisovanje, litteris in per litteras Ci., N. idr. pis(me)no, pisemsko, litterae proximae Ci. ep. zadnje pismo, litterae superiores Ci. ep. prejšnja pisma, litterae matutinae, antemeridianae, po(st)meridianae, vespertinae Ci. ep. zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer prispela (prejeta) pisma, l. atrocissimae Ci. grozovito pismo, l. domesticae Ci. ep. rodbinska pisma, l. inanes Ci. ep. prazna, brez jedra, brez vsebine, l. commendaticiae Ci. ep., Icti. ali commendantium Fr. ali commendatoriae Sid. priporočilna pisma, l. consolatoriae Ci. ep. tolažilno pismo, verbosiores alicuius litterae N., litterae magnificis verbis, rerum vacuae T., grates agentes litterae T. zahvalno pismo, zahvala, litterae gratulatoriae Aug. voščilno pismo, čestitka, nuntii litteraeque ali litterae nuntiique C. ustna in pis(me)na ali pis(me)na in ustna (s)poročila, litterae publicae Ci. uradno pisanje, uradni dopis, litterae victrices Ci. ep. = litterae laureattae L. poročilo o zmagi, litterae contrariae Ci. protislovni, ne ujemajoči se dopisi, l. iniquae Ci. krivični, krivice vsebujoči dopisi, l. inusitatae Ci. nekaj nenavadnega vsebujoči dopisi, dopisi z nenavadno vsebino, nenavadni dopisi, litterae tumultuosiores Suet. vznemirjajoči uradni dopisi; dare (dedere, reddere) alicui litteras Ci. ep. izročiti komu pismo (da ga vzame s seboj), dati pismo v izročitev komu, tako tudi: dare alicui litteras ad aliquem Ci. ep. dati komu pismo za koga (da ga komu izroči), toda: dare litteras ad aliquem Ci. ep. napisati pismo komu, pisati komu, dopisovati si s kom, litteras publice mittere N. poslati pismo uradno, mittere ad aliquem (redkeje alicui Auct. b. Hisp.) litteras Ci., C., Hirt., L. idr. (z ut, ne, samim cj. ali ACI) = odposlati pismo komu, pisati komu, tudi = pismeno naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), naročiti (naročati), ukaz(ov)ati komu kaj, litteras alicui remittere (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. odpisati komu, pis(me)no odgovoriti komu, scribere litteras C. (z ACI), scribere litteras ad aliquem, scribere litteras de aliquo ad aliquem Ci., litteras componere ad aliquem T. = litteras facere ad aliquem Iust. sestaviti (sestavljati) pismo za koga, (na)pisati pismo komu, pisati komu, litteras perferre C. prinesti (vročiti) pismo naslovljencu, pismo prav oddati, litteras signare, obsignare, resignare Ci. (gl. omenjene glag.), scindere alicuius litteras Ci. fr., litteras approbare Ci. ep. spozna(va)ti pismo za svoje, prizna(va)ti pismo za svoje, non nihil significabant tuae litterae Romam L., Ci. ep. tvoje pismo je vsebovalo lahne namige, v svojem pismu si mi lahno namigoval, litterae Capuam ad Pompeium volare dicebantur Ci. ep. pravili so, da jadrnica s poslanico hiti k Pompeju.
d) pis(me)ni (literarni) spomeniki: knjige, knjiž(ev)na dela, književnost, literatura, slovstvo, leposlovje, beletristika: abest historia litteris nostris Ci., Graece de philosophia et illustrioribus litteris explicare Ci. v književnih delih, aliquid Latinis litteris mandare Ci. v latinsko književnost uvesti, tj. v latinščino prevesti, polatiniti, eruditus Graecis litteris Ci. poznavalec grškega slovstva, Graecarum litterarum rudes Ci. ali Graecarum litterarum expertes N. nepoznavalci (neizobraženi na področju) grškega slovstva, dedere se Persarum litteris sermonique N. posvetiti (posvečati) se perzijski književnosti in jeziku, ukvarjati se s perzijsko književnostjo in jezikom, aut litteris Graecis aut sermoni studere Iust.
e) veda, znanost(i), poznavanje, (učeno) znanje, učenost, znanstvena izobraženost, izobrazba, omika, ukvarjanje (pečanje) z znanostjo, znanstveni nauki, znanstvene študije, učenje (proučevanje) znanosti, učenje (proučevanje) jezikov, jezikoslovje, včasih tudi pisateljevanje: litterae Graecae, Latinae Ci., communes Ci. navadna znanstvena izobrazba, domesticae Ci. teoretično, znanstveno prizadevanje (naspr. forenses artes Ci. praktično prizadevanje na forumu), l. altiores Plin., fuit in Caesare ingenium, ratio, memoria, litterae Ci. znanstvena izobraženost, erant in eo plurimae litterae nec eae vulgares Ci. bil je vsestransko in ne povprečno izobražen, litterarum cognitio, scientia Ci., litterarum studium Ci., N., studia humanitatis ac litterarum Ci. za družabno in znanstveno omiko, homini non hebeti neque communium litterarum et politioris humanitatis experti Ci., abhorrere a litteris, ab humanitate Ci. ne pristajati (biti primeren) res vsestransko izobraženemu možu, dare se huic etiam generi litterarum, dedere se litteris, huic studio litterarum penitus se dedere, litteris omnibus a pueritia deditus Ci., studere litteris Ci., scire litteras Ci. biti znanstveno izobražen, nescire litteras Ci. brez učenosti, brez znanstvene izobrazbe biti, litterarum admodum nihil sciebat Ci. prav nobene znanstvene izobrazbe ni imel, neque ullos versus neque ullas litteras nosse Ci. ne umeti … niti malo znanstvenega, ne poznati … niti malo znanosti, perfectus in litteris Ci. znanstveno izobražen, orator sit mihi tinctus litteris Ci. dodobra znanstveno izobražen, Graecas litteras in senectute didicisse Ci. grščino, id litterae docent Ci. jezikoslovje; Graecarum litterarum doctor N., in primis studiosus litterarum Ci., N. znanstveno prizadeven, prizadeven na znanstvenem področju, cupidissimus litterarum fuit N. zelo rad se je ukvarjal z znanostjo, z zgodovino (povzeto iz pis(me)nih spomenikov), rudes Graecarum litterarum N. neizobraženi na področju grške zgodovine, litteras amare N., omnia reliqua tempora litteris tribuere N. znanosti, znanstvenemu delovanju, hic tantus vir tantisque bellis districtus nonnihil temporis tribuit litteris N. pisateljevanju, litteris confidere Vitr. opirati se zgolj na znanstvene nauke (študije), sine litteris contendere Vitr. truditi se brez proučevanja znanosti, ignarus etiam servilium litterarum Sen. ph. ne poznavajoč znanosti niti toliko kot suženj, alter litterator fuit, alter litterarum sciens Gell. znanstveno izobražen mož, pravi učenjak, non eā re litteras quoque alias nescio Gell. vendar to še ne pomeni, da sem tudi sicer brez znanstvene izobrazbe, dedere se ad litteras memoriasque veteres Gell., oratorias litteras docere Lact., de Graecorum penitissimis litteris hanc historiam eruisse Macr., gymnasium litterarum Sid., civitas litterarum Cass.

lituus -ī, gen. pl. (pesn.) tudi lituum, m (prim. stvnem. lith, lid ud, člen, pri rastl. kolence)

1. avgurska zavita palica, palica krivljenka (z njo so avgurji omejevali „templum“ za ptičjegledje): lituus iste vester, quod clarissumum est insigne auguratūs Ci., lituus, id est incurvum et leviter a summo inflexum bacillum Ci., dextra manu baculum sine nodo aduncum tenens, quem lituum appellaverunt L., ipse Quirinali lituo parvaque sedebat succinctus trabea V., lituo pulcher trabeaque Quirinus O.

2. palici krivljenki podobno glasno trobilo, zaviti rog, rožnica, s katero so v vojni dajali znamenja konjenici; pehota je imela ravno tubo: inde loci lituus sonitus effudit acutos Enn., bacillum (sc. augurum), quod ab eius litui, quo canitur, similitudine nomen invenit Ci., lituo tubae permixtus sonitus H., iam litui strepunt H., iam lituus pugnae signa daturus erat O., stridor lituum clangorque tubarum Lucan., lituum concentus Val. Fl., lituum tinnitus Sil. — Od tod meton.
a) pren. znamenje za kaj, k čemu: de lituis βοώπιδος Ci. ep. druge Junone, dajajoče znamenja za spor in vstajo (o Klodijevi sestri).
b) (o osebah) dajalec znamenja, povzročitelj, pobudnik: illum existimare Quintum fratrem lituum meae profectionis fuisse Ci. ep. da mi je dal znamenje (pobudo) za odhod, da je sprožil moj odhod.

ljub (-a, -o) lieb: (prirasel k srcu) [liebgeworden] lieb geworden; (domač) traut
Naša Ljuba Gospa Unsere Liebe Frau
ljubi kruhek das liebe Brot
ljubi moj mein Bester, mein Lieber
ljuba moja meine Beste, meine Liebe
ves ljubi dan den lieben langen Tag
komu na ljubo (jemandem) zuliebe
biti ljub komu (jemandem) lieb sein
ljubo doma, kdor ga ima trautes Heim Glück allein

ljudjé gens moški spol množine ali ženski spol množine , monde moški spol , hommes moški spol množine , public moški spol , foule ženski spol

ljudje božji bonnes gens
dobri ljudje braves gens
majhni ljudje les petites gens, le petit (ali menu) peuple
mladi ljudje les jeunes gens
pošteni ljudje honnêtes gens
stari ljudje vieilles gens
ubogi ljudje les gens pauvres, les pauvres, le pauvre monde, les pauvres gens
vsi ljudje tous les gens
ljudje to pravijo, govorijo on le dit
kaj bodo rekli ljudje k temu? qu'en dira-t-on?, qu'en diront les gens?