Franja

προστατεύω, -έω 1. a) sem na čelu, načelujem, sem predstojnik, nadzorujem, vodim, vladam, zapovedujem, ὁ προστατεύων nadzornik, predstojnik, upravitelj; b) s ὅπως: uravnam stvar tako, da; skrbim za to, da. 2. poet. (o času): bližam se, ὁ προστατῶν χρόνος bodoči čas.

πρότερος 3 [Et. iz prō-ter-, sor. πρό, nem. vorder] 1. kraj.: sprednji πόδες. 2. čas.: prejšnji, starejši, παῖδες otroci prvega zakona, οἱ πρότεροι predniki, junaki starodavnosti, τῇ προτέρῃ prejšnji dan, dan poprej, včeraj, ὁ πρότερος γενόμενος starejši; z gen. ali ἤ: ἐμέο πρότερος prej nego jaz, τῷ προτέρῳ ἔτει ἤ leto prej kakor; tako stoji pogosto adi., kjer bi v slovenščini pričakovali adv.: πρότερος ἢ ὑμεῖς ἐποιησάμην δικαστάς prej nego vi. 3. o dostojanstvu in vrednosti: odličnejši, boljši, vplivnejši, močnejši od koga τινός. 4. adv. πρότερον, τὸ πρότερον preje, poprej, prejšnjikrat, hitreje, laže, ὁ πρότερον = ὁ πρότερος, τὸ πρότερον τῶν ἀνδρῶν τούτων (prejšnji čas) pred temi možmi; πρότερον ἤ predno se veže kakor πρίν z inf., cj., ind. πρότερον ἢ βασιλεῦσαι, οὐ πρότερον … πρίν ἤ(ali ἢν μή) ne prej, dokler ne; προτέρω d(a)lje naprej, silneje, močneje.

σπόρος, ὁ (σπείρω) 1. sejanje, setev, posevek, čas setve. 2. seme, rod, pleme, izvor, rojstvo. 3. setev, sad, potomec, zarod, otroci.

συν-διατρῑ́βω prebijem čas skupaj s kom χρόνον; bivam, živim, občujem s kom τινί, μετά τινος; οἱ συνδιατρίβοντες učenci.

συν-τέμνω, ion. συν-τάμνω 1. raz-, pri-, urežem χιτῶνας. 2. obrežem, (pri)krajšam τὰς πρῴρας ἐς ἔλασσον, skrajšam NT a) omejujem, skrčim μισθοφορίαν; grem po najkrajši poti, veslam, jadram naravnost, po bližnjici (ὁδόν); b) hitro doidem ali dohitim, dosežem βλάβαι; c) hitro izvršim; d) hitim, συντάμνοντος τοῦ χρόνου ker čas hiti.

συν-τήκω 1. trans. act. stopim, raztopim, spajam, združujem, χρόνον δακρύοις preživim čas v solzah. 2. intr. pass. raztopim se, topim se, ginem, medlim (žalosti); pf. upadel sem, žalosten sem, ὄμμα oko je motno.

συ-σχολάζω imam hkrati čas, učim se s kom vred, οἱ συνεσχολακότες ki pripadajo isti šoli.

σχολάζω (σχολή) 1. sem brez dela (posla), praznujem, počivam, mirujem, ἀπό τινος ne bavim se več s čim, ne ukvarjam se s kom, imam mir pred kom, ne nadleguje me več kdo, οἶκος σχολάζων prazna (osnažena) hiša. 2. a) imam čas za kaj ali za koga τινί NT; posvetim se čemu, ukvarjam se s čim πρός τι, sem učenec koga; b) omahujem, obotavljam se, mudim se.

σχολαστικός 3 brezdelen, brezposeln, τὸ σχολαστικόν brezdelnost, praznovanje, prosti čas.

σχολή, ἡ [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. brezdelica, brezdelje, prosti čas, mir(ovanje), počitek, τινός pred kom; odmor, ura počitka; σχολή ἐστι αὐτῷ ima čas, πρός τι za kaj, σχολὴ γίγνεταί τινι ἀπό τινος kdo dobi mir pred čim = se iznebi česa; σχολὴν ἄγω imam čas, praznujem, počivam, σχολὴν ἄγω ἐπί τινι posvetim prosti čas čemu, σχολὴν ποιοῦμαι πρός τι vzamem si čas za kaj, σχολὴν ἔλαβον vzel sem si čas, ἐπὶ σχολῆς, κατὰ σχολήν počasi, mirno. 2. a) kar kdo v prostem času dela, ukvarjanje v prostem času, predavanje, (znanstveni) pogovor, ἐπὶ σχολήν v znanstvene namene; b) šola NT. 3. obotavljanje, odlašanje, počasnost, lenoba, σχολὴν ἄγω odlašam. 4. adv. σχολῇ a) polagoma, počasi, leno; b) komaj, težko; εἰ δὲ μή … σχολῇ γε še manj.

τέλος¹, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλος ἐν θεῷ ἐστίν o tem odločuje bog; τέλος τίθημι καλῶς srečno dokončam, τόσσον τέλος ἔχον do tod (tako daleč) so bili narejeni, τέλος μάχης γίγνεται bitka se konča, ἐς τέλος ἔρχομαί τινος dospem do konca, končam (μανίας rešim se blaznosti), τέλος ἐπιτίθημί τινι končam kaj, ὃ πᾶσι τοῖς προτέροις ἐπέθηκεν τέλος s čimer je vsa prejšnja dejanja prekosil, τέλος γίγνεται ἐπ' ἀρῇσιν kletve se izpolnijo; τέλος ποιοῦμαί τινος dovršim kaj; b) uspeh ὁδοῦ, zmaga πολέμοιο, posledica τῶν γενομένων, δίδωμι ἀγαθὸν τέλος podelim uspeh, ἶσον τείνω πολέμου τέλος postavim izid vojne od obeh enako daleč, podelim (obema) enako bojno srečo. 3. vrh(unec), višek, poglavitna stvar, τῶν παίδων popoln razvitek, popolnost, vzor, τοῦ τέλους ἅπτομαι dosežem vzor, αἱ ἐν τέλει γυναῖκες zakonske (omožene) žene; τέλος λαμβάνω dozorim (o žitu), ἥβης τέλος mladostna moč, moška zrelost. 4. (državna) služba, čast, dostojanstvo, oblast, moč, πρὶν τέλος τι τούτων ἔχει predno bi postali pogoji pravnomočni, τέλος ἔχω imam oblast, εἰς τέλος καθίσταμαι, ἐν τέλει γίγνομαι nastopim službo; pos. τὰ τέλη (ἔχοντες), οἱ ἐν τέλει ὄντες višje oblasti, gosposka, vlada, oblastniki, uradniki, vojni svet, οἱ μάλιστα ἐν τέλει najvišji uradniki. 5. a) davek, carina, mitnina NT; b) stroški, izdatki, τοῖς οἰκείοις (ἰδίοις) τέλεσσι na lastne stroške, τέλη λύειν (= λυσιτελεῖν) koristiti τινί; c) (obljubljeno) darilo, daritev, nagrada, ἔγκαρπα sadni darovi, πάγχαλκα τέλη bojna oprava sovražnika, ki se mora Zevsu darovati. 6. pl. posvečenje, posvetitev, svete skrivnosti (misteriji), verska slavnost, praznik, νυμφικά svečano venčanje.

τηρέω [fut. med. τηρήσομαι s pas. pom.] 1. a) zaznavam, opazujem, pazim na, držim, izpolnjujem νόμον, ἐντολάς NT, σάββατον posvečujem NT, ohranim παράδοσιν, πίστιν NT, prihranim οἶνον; b) držim v ječi, zapiram v ječo NT, φυλακήν stražim; pass. zaprt sem v ječi (ἐν) τῇ φυλακῇ NT; τὸ ἔξωθεν (τεῖχος) ἐτηρεῖτο je bil zastražen; c) varujem se, čuvam se, ohranim se, ἀβαρῆ ἐμαυτόν varujem se biti nadležen; ἐκ τοῦ πονηροῦ obvarujem zlega NT. 2. pazim, prežim, čakam na kaj νύκτα, χειμῶνα, πορθμόν na čas prevoza, ὄχους παραστείχοντα da pridem mimo voza, ἔνδον ὄντα τηρήσαντες αὐτόν potem ko so se prepričali, da je notri, ἀνέμῳ καταφέρεσθαι pazili so, da bi prišli v pristanišče, ko bi bil (močen) veter.

τόφρα (korel. k ὄφρα) adv. 1. tako dolgo; do tedaj. 2. medtem, ta čas.

τριβή, ἡ (τρίβω) trenje, drgnjenje: 1. opravljanje, izvrševanje, opravilo. 2. odlašanje, odlog, obotavljanje, zamuda, prebivanje, trajanje, μὴ τριβάς ἔτι ne obotavljajmo se, nobenega obotavljanja več; τριβὴν ἐνδίδωμι puščam čas za kaj, ἐς τριβὰς ἐλάω zavlačujem. 3. vaja, navada, vajenost, spretnost οἱ ἱππεῖς διὰ τὴν τριβὴν ἱκανοί. 4. zabava, kratek čas.

τρῑ́βω [Et. iz τρῑγ-wō, got. thriskan (iz trig-sko) = nem. dreschen; sor. τείρω, lat. tero, slov. treti. – Obl. fut. τρῑ́ψω, aor. ἔτρῑψα, pf. τέτρῑφα, pass. pf. τέτρῑμμαι, aor. ἐτρῑ́φθην, ἐτρίβην, fut. τριβήσομαι, adi. verb. τρῑπτός; med. fut. τρῑ́ψομαι, aor. ἐτρῑψάμην. ep. pr. int. τρῑβέμεναι, ion. pf. pass. 3 pl. τετρῑ́φαται]. 1. (s)tarem, (z)manem κώνειον, drgnem τὸ σκέλος; vrtim ὀχλόν; a) κρῖ (o)mlatim; b) odrgnem, obrabim, ogulim, ponosim (obleko), porabim. 2. pren. a) ugonabljam, zatiram, mučim, stiskam, slabim, pustošim, χρόνος τρίβεται čas poteka; b) βίον preživim, prebijem življenje, životarim; c) oviram, zadržujem, mudim; intr. mudim se; d) pass. mnogo se ukvarjam s čim, vadim se v čem, navadim se česa πολέμῳ.

τρί-μηνος 2 (μήν) ion. poet. trimesečen, ἡ τρίμηνος, τὸ τρίμηνον čas treh mesecev, četrtletje NT.

τρύγητος, ὁ (τρυγάω) trgatev, čas žetve, žetev.

ὑπερ-βάλλω [gl. βάλλω; ep. aor. ὑπέρβαλον, ὑπειρέβαλον] I. act. 1. mečem črez kaj (preko česa) τί, τινός, σήματα πάντων, παντὸς ἀγῶνος, δουρὶ Φυλῆα prekosim v čem. 2. pren. (tudi intr.) a) prekoračim (mero); α.) prekipim λέβητες, poplavim ὁ ποταμὸς ἀρούρας; β.) več ponudim, prekosim, ἀλλήλους, χρήμασι; γ.) pretiravam; stavim pretirane zahteve ᾔτει τοσαῦτα ὑπερβάλλων; δ.) presegam, prekašam, nadkriljujem, odlikujem se, τινί v čem, τί prehitim; ἑκατὸν ἔτη živim nad sto let; χρόνον mudim se črez čas (predolgo); ε.) sem nezmeren (prevelik, pretiran), μὴ γλῶσσα' ὑπερβάλῃ κακοῖς da ne bi vsled nesreče preveč govoril; pt. ὑπερβάλλων nezmeren, prevelik, preobilen, črezmeren; ἥλιος prevroče solnce, τὰ ὑπερβάλλοντα prevelika moč, αἴσχει ὑπερβάλλων neizmerno grd; b) grem črez kaj; prekoračim (goro), κατὰ λόφους prodiram po hribih, εἰς Κόρυνθον prodiram proti Korintu, πρὸς τοὺς Θρᾷκας prekoračim goro in prodiram proti Tračanom; τὸ ὑπερβάλλον τοῦ στρατεύματος del vojske, ki gre ravno črez goro; c) grem (peljem se) mimo česa, objadram Μαλέην, ἄκραν. II. med. 1. presegam, več ponujam χρήμασι; odlikujem se, krotim, užugam, premagam τινά τινι. 2. odložim, odkladam; odlašam τί.

ὑπωμοσία, ἡ (ὑπ-όμνυμι) s prisego potrjen ugovor zoper zakonski predlog (ako se je predlagal kak nov zakon, je moral tisti, ki je hotel kot tožnik proti njemu nastopiti, svoj namen pod prisego izjaviti, na kar se je novi zakon na nedoločen čas odložil).

ὑστερέω, ὑστερίζω (ὕστερος) 1. a) sem poznejši, prihajam pozneje (prepozno) τινός, zakasnim se, zapoznim se, τινί pridem prepozno h komu, τῆς μάχης ἡμέραις πέντε pridem pet dni po bitki, zamudim za pet dni bitko ἁπάντων v vsem, τὸ εἰδέναι izvem kaj zadnji (prepozno), τῶν καιρῶν zgrešim, zamudim ugodni čas, κραυγὴ οὐδὲν ὑστερίζουσα τοῦ λαγώ krik, ki ne zaostaja za zajcem (čim bolj se zajec oddaljuje, tem bolj kriče lovci, tako da se zdi, da mu slede lovci v vedno enaki razdalji); b) z dat.: zapoznim se v čem διώξει. 2. pren. a) zaostajam za kom, sem manjši τινός NT; b) treba mi je česa τί, zmanjka mi česa οἴνου, stradam NT. 3. pass. trpim pomanjkanje, živim v pomanjkanju, manjka mi česa NT.