Franja

sírov -a -o sirov, od sira, sa sirom: sirov štrukelj
štrukle, gužvara nadjevena sirom

sisál m (grad Sisal u Mehiku) bot. sisal, Agave sisalina; pređa od vlakana sisalske konoplje, za konopce itd.

sitiō -īre -īvī (-iī) (—) (sitis)

I. intr.

1. žejen biti, žejati koga: ego esurio et sitio Pl., in medio sitis flumine potans Lucr., ne homines sitirent Suet.; brezos.: quia esuritur, quia sititur Aug.; preg.: mediis sitiemus in undis O. = kljub velikemu bogastvu bomo stradali; pren.: quo affluentius haurit voluptates, eo ardentius sitit Ci.; tako tudi z gen.: fallacis undae sitit Ap., verae beatitudinis … esurit et sitit Ap.

2. metaf.
a) (o neživih subj.) suh biti, pogrešati mokroto (tekočino, močo), potrebovati mokroto (tekočino, močo), od žeje koprneti, biti usahel (presahel, presahnjen), usihati, od suše zevati: Col., Plin., Q. idr., est eorum (sc. rusticorum) „gemmare vites, sitire agros“ Ci., tosta sitit tellus O., vitio moriens sitit aëris herba V., medios cum sol accenderit aestus, cum sitiunt herbae V., ipsi fontes iam sitiunt Ci. ep.
b) pren. žejen biti česa, žejati koga po čem = željen (željan) biti česa, želeti kaj, koprneti, hrepeneti po čem; skoraj v vseh primerih le kot adj. pt. pr., gl. spodaj sitiēns -entis. —

II. trans.

1. žejen biti česa, žejati koga po čem: auriferum Tagum sitiam Mart.; v pass.: quo plus sunt potae, plus situntur aquae O. čim več vode so spili, tem bolj so žejni, sed quo modo sititur destilans (sc. humor) Plin.

2. pren. žejen biti česa = željen (željan) biti, strastno želeti, poželeti kaj, hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem: sanguinem nostrum sitiebat Ci., sitire sanguinem Sen. tr., Iust., cruorem Poeta ap. Suet., sitit hasta cruores Stat., nec sitio honores Ci. ep., populus libertatem sitiens Ci., ultionem sitienti Val. Max. — Od tod adj. pt. pr. sitiēns -entis

1. žejen: Varr., sic redii, ut … ad portam Caelimontanam sitiens pervenerim Ci., sitientes hausimus ore O., Tantalus sitiens H., satis sitienter haurire salutares illas aquas Ap. piti s hlepečo žejo, hlastno piti.

2.
a) (o neživih subj.) suh, pogrešajoč vodo (mokroto, močo): sitiens hortus O., canicula sitiens S., O. vroča, žgoča, colonia Plin. iun. brez vode, luna Ca., Plin. suha = jasna, loci sitientes, loca sitientia (naspr. humida) Plin. = subst. sitientia -ium, n (sc. loca) suhi (sušnati, sušni) kraji, suhe (sušnate, suhe) dežele (pokrajine, regije): sitientia Africae Plin.; sitientes Afri, Indi (meton. = sitiens Africa, India) V. od žeje hirajoča (od suše zevajoča, po vodi hlepeča, vode potrebna) Afrika, Indija.
b) pren. željen (željan) česa, močno želeč, strašno poželevajoč kaj, poželjiv, hlepeč, koprneč po čem: eo gravius avidiusque sitiens Ci., avidus sitiensque redibis O., fac venias ad sitientes aures Ci. ep., Ci. k ušesom, koprnečim po novicah, de maiore domo, modice sitiente lagena, lenia loturo sibi Surrentina rogabit Pers., sitientia regna Ditis Petr. ljudi željno, sitienter aliquid expetere Ci. željno, poželjivo, hlepeče, sitienter hauriebam Ap., hauriendis voluptatibus sitienter incumbere Lact.; z gen.: sitiens virtutis Ci., famae Sil., pecuniae Gell., sermonis Cl.

sítje s pastirska kabanica od site

sjȅđa ž (ijek.), sȅđa ž (ek.) ribiška kolibica ali oder nad vodo, od koder ribič lovi, tudi z ostmi

skájast -a -o od skaja: skajast suknjič
kaputić od skaja

skálica ž pločica od škriljca: s -ami krita hiša

skesáti se -am se (ə)
1. pokajati se: skesati se za svoja dejanja
2. pokajati se, popišmaniti se, odustati od odluke, promijeniti, promeniti odluku: dogovorili smo se, pa fant ni prišel, ker se je skesal

skócati se skōcām se
1. odreveneti od mraza
2. shujšati do kosti

skódlast -a -o od šindre: -a streha
krov od šindre

skòkućanin m, mn. stòkućāni slabš. opravljivec, ki leta od hiše do hiše

skônca pril.
1. u početku, na početku: skonca je molčal, nato je spregovoril
2. na početku, na ulazu: jama je skonca toliko visoka, da lahko stojiš
3. na kraju: železne bodice so skonca krvave
4. s krajem: lestev je skonca prislonjena ob zid
5. od početka, redom: lepo skonca jemlji

s krȁja prisl.
1. skraja: s kraja sjedjeti, sjediti
2. od strani s kraja gledati

skrája pril.
1. u početku, spočetka: skraja je bil nezaupljiv
2. od početka, iznova: začni skraja

skríla ž pločica od škrilja, od škriljca, škriljevčeva pločica

skrílen -lna -o od škrilja, od škriljca: -a tablica

skriváč m
1. skrivač, prikrivač, onaj koji koga, što krije, jatak: hajduki in njihovi -i
2. za vrijeme rata onaj koji je krio zalihe hrane
3. u NOB onaj koji se krio od partizanske i okupatorske mobilizacije

skrožíti i skróžiti -im
1. skružiti, rešetanjem odijeliti pljevu, odeliti plevu, od žita: smeti se v rešetu skrožijo
2. zaobliti: skrožiti kot, rob

skúcati se skȗcām se ekspr. zgoniti se, zguncati se, shujšati od razvratnega življenja

skújati se -am se
1. pogaziti riječ, reč, odustati od obećanja, od ugovora, popišmaniti se: povabljenci so prišli, nobeden se ni skujal
2. početi se duriti: otrok se je skujal; vreme se je skujalo
vrijeme, vreme se pokvarilo