Franja

Valerius (prvotno Valesius) 3 (valēre) Valêrij(ev), ime rimskega patricijskega rodu, od katerega so najbolj znani

1. P. Valerius Poplicola (Publicola) Publij Valerij Poplikola (Publikola), ki je pomagal pregnati zadnjega kralja Tarkvinija in njegov rod: L., Valeri genus H. potomec Valerija (Publikole).

2. L. Valerius Poplicola Potītus Lucij Valerij Poplikola Potit, l. 449. konzul z Markom Horacijem; skupaj z njim je dal zakonske predloge za leges Valeriae — Horatiae: L.

3. L. Valerius Publicola Lucij Valerij Publikola, petkrat tribunus militum consulari potestate, je v času te svoje častne službe l. 406 premagal Volske, v naslednjih letih pa Vejce, Volske (drugič) in Faliske: L.

4. M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv (Vran), rimski bojni junak (ok. 370—270), šestkrat konzul: Ci., L.

5. M. Valerius Maximus Messal(l)a Mark Valerij Maksim Mesala, konzul l. 263, se je odlikoval v prvi punski vojni: L.

6. M. Valerius Laevīnus Mark Valerij Levin se je odlikoval v drugi punski vojni: L.

7. Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijec (= iz Ancija), analist (letopisec) iz obdobja bratov Grakh; nanj se je močno opiral Livij: L.

8. L. Valerius Flaccus Lucij Valerij Flak, Marijev privrženec, konzul s Cino l. 86; usmrtil ga je njegov legat Fimbrij: L. epit.

9. njegovega istoimenega sina, pretorja l. 63., je Cicero(n) l. 59 uspešno zagovarjal pred obtožbo zaradi izsiljevanja: S., Ci.

10. Valerius Cato Valerij Kato(n), slovničar in pesnik iz obdobja Sule: Suet.

11. M. Valerius Messal(l)a Corvīnus Mark Valerij Mesala Korvin, v državljanski vojni najprej Brutov in Kasijev privrženec, potem Antonijev, naposled Oktavijanov, zelo izobražen mož, znamenit govornik, prijatelj in pokrovitelj Ovidija, Tibula in drugih pesnikov: O., Suet.

12. C. Valerius Flaccus Gaj Valerij Flak, pesnik iz obdobja Flavijcev, avtor epopeje z naslovom Argonautica: Q.

13. M. Valerius Martiālis, gl. Martiālis -is.

14. Valeria Messal(l)īna Valerija Mesalina, zloglasna soproga cesarja Klavdija: T., Iuv., Suet. — Iz tega slavnega patricijskega rodu pa ni Valerius Maximus Valerij Maksim, zgodovinopisec Tiberijevega obdobja, avtor dela Factorum et dictorum memorabilium libri novem. — Kot adj. Valêrijev: gens Ci., Tabula Valeria Ci. kraj na glavnem rimskem trgu blizu Hostilijeve kurije, imenovan po stenski sliki, ki je prikazovala osvojitev mesta Mesana (osvojil jo je Mark Valerij Maksim Mesala (prim. 5), zbirališče menjalcev; leges Valeriae L. gl. 2. — Od tod Valeriānus 3 Valêrijev, valêrijski, valerijánski: milites L. ki jih je vodil vojaški tribun Lucij Valerij Publikola (gl. 3.), legiones S. ap. Prisc., praedatores S. ap. Non.; subst. Valeriānī -ōrum, m (sc. milites) valêrijevci, vojaki vojaškega tribuna L. Valerija Publikole (gl. 3.): L.

valoir* [valwar] verbe intransitif, verbe transitif veljati, biti vreden, stati (stanem); biti toliko vreden kot, biti enak; zaslužiti, upravičiti; prinesti, dati

valoir cher, pas cher biti drag, poceni
valoir son pesant d'or biti zlata vreden
valoir son prix biti vreden svoje cene
ce climat ne me vaut rien to podnebje mi ne prija, mi škoduje
faire valoir uveljaviti, izkoristiti kaj
se faire valoir uveljaviti se
il vaut mieux (se taire) bolje je (molčati)
ça ne me dit rien qui vaille to me nič ne mika
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
allez à Bled, ça en vaut la peine pojdite na B., izplača se
ne faire rien qui vaille nič dobrega (pametnega, koristnega) ne narediti
autant vaudrait bilo bi tudi primerno
la gloire que ses exploits lui ont value slava, ki so mu jo prinesli njegovi podvigi
à valoir sur na račun
verser un acompte à valoir sur l'achat de la voiture dati naplačilo na račun za nakup avtomobila
vaille que vaille za silo, približno, takó ali takó

vanter [vɑ̃te] verbe transitif (pretirano) hvaliti, hvalisati, slaviti; zelo priporočati

vanter sa marchandise hvaliti svoje blago
se vanter hvaliti se
sans me vanter ne da bi se (jaz) hvalil
se vanter de quelque chose ponašati se, bahati se s čim, postavljati se s čim

vapeur¹ [vapœr] féminin para, hlap

bain masculin de vapeur parna kopel
pression féminin de vapeur parni pritisk
machine féminin; chaudière féminin à vapeur parni stroj, kotel
bateau masculin à vapeur parnik
pommes de terre cuites à la vapeur parjeni, dušeni krompir
à la vapeur naglo, v naglici
à toute vapeur s polno paro, z vso hitrostjo
renverser la vapeur (figuré) popolnoma spremeniti svoje postopanje

vaquer¹ [vake] verbe intransitif

vaquer à son travail, à ses occupations habituelles opravljati svoje delo, svoje običajne posle
vaquer à quelque chose ukvarjati se s čim, lotiti se česa

varier [varje] verbe transitif, verbe intransitif spreminjati (se), spremeniti (se), menjavati (se), variirati; biti različnega mnenja (sur o); ne se skladati (o); biti drugačen, razlikovati se

varier ses plans, son style spremeniti svoje načrte, svoj slog
varier ses toilettes često menjavati svoje toalete
le temps varie très vite vreme se hitro spreminja
les mœurs varient d'un pays à l'autre običaji so drugačni od dežele do dežele
les médecins varient dans le choix du traitement zdravniki so različnega mnenja glede izbire zdravljenja

várstvo protection (pred from); guardianship; tutelage; custody; safeguard; shelter

pod várstvom noči under the cover of night
socialno várstvo social security, social welfare
sodno várstvo judicial protection
vzeti kaj v várstvo to take charge of something
vzel nas je v svoje várstvo he took us under his protection
vzeti v várstvo pred... to shield from...

várstvo protection ženski spol , sauvegarde ženski spol , garde ženski spol , défense ženski spol , préservation ženski spol ; tutelle ženski spol , curatelle ženski spol

v varstvu noči à la faveur de la nuit
gozdno varstvo protection des forêts
mladinsko varstvo protection de l'enfance et de l'adolescence en danger
varstvo narave protection de la nature (ali des sites, du paysage)
otroško varstvo protection de l'enfance
pravno varstvo protection juridique (ali des lois)
varstvo ptic protection des oiseaux
socialno varstvo protection (ali aide ženski spol, assistance ženski spol) sociale
društvo za varstvo živali société ženski spol protectrice des animaux
spomeniško varstvo protection (ali préservation) des monuments
varstvo proti zanašanju (avto) antidérapant moški spol
iskati varstvo chercher un abri, se mettre à couvert, se réfugier chez quelqu'un (ali auprès de quelqu'un)
vzeti koga v svoje varstvo prendre quelqu'un sous sa protection (ali sous sa sauvegarde, sous sa tutelle), protéger quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un

várstvo protección f (pred, proti contra) ; amparo m ; guardia f ; tutela f ; curatela f ; (spremstvo) salvaguardia f

v varstvu noči al amparo de la noche
otroško (mladinsko) varstvo protección de la infancia (de la juventud)
varstvo ptic protección de los pájaros
društvo za varstvo živali sociedad f protectora de animales
obalno varstvo defensa de las costas
pravno varstvo garantía f legal
socialno varstvo asistencia f social
gozdno (požarno) varstvo protección forestal (contra incendio)
iskati varstvo buscar refugio
iti pod varstvo ponerse bajo la protección (de alg)
vzeti v svoje varstvo tomar bajo su protección, proteger

vault¹ [vɔ:lt]

1. samostalnik
arhitektura obok, svod; klet; grobnica; obokana kamra
anatomija obokana votlina
ameriško trezor, (jeklena) shramba za dragocenosti

the vault of heaven nebeški svod, nebo
family vault družinska grobnica
wine vault vinska klet
to keep one's jewels in the vault at the bank hraniti svoje dragulje v trezoru (safu) v banki

2. prehodni glagol
obokati, zgraditi obok (nad čim)
neprehodni glagol
bočiti se, vzpenjati se

vážnost (-i) f

1. importanza, rilievo; portata:
važnost podatka l'importanza di un dato

2. žarg. (domišljavost, bahaštvo) presunzione, alterigia; spocchia:
zaradi svoje važnosti ni nikjer priljubljen per la sua presunzione non è benvisto

védenje (-a) n il sapere, lo scibile; conoscenza, conoscenze, cognizioni:
poglobiti svoje vedenje approfondire le proprie conoscenze

velar bedeti, čuti, stražiti; natančno opazovati; ponoči delati

velar a un enfermo bedeti pri bolniku
velar por skrbeti za, biti zaskrbljen za
velar sobre natančno paziti na
velar en defensa de sus derechos braniti svoje pravice

velours [velur] masculin žamet, baržun; napačno vezanje ("z" namesto "t")

doux comme du velours mehek ko žamet
velours de coton velvet
velours côtelé rebrasti žamet
des yeux de velours žametne oči
patte féminin de velours mačja taca s skritimi kremplji
faire patte de velours božati tistega, ki mu skušamo škodovati, skrivati svoje sovražne namene
la main de fer dans un gant de velours energična, avtoritativna oseba mehkega videza
marcher à pas de velours rahlo, tiho stopati
ça ira comme sur du velours to bo šlo kot po maslu
jouer sur le velours nič ne tvegati (pri igri); napraviti kaj brez tveganja, brez težav, v popolni varnosti
(théâtre) faire rire le velours igrati pred praznimi fotelji

vēn-dō -ere -didī -ditum (iz vēnum dō; prim. *vēnus)

1. naprodaj (na prodaj, v prodajo) dati (dajati), proda(ja)ti: Amm., Ambr., Lact. idr., iuravisti te illam nulli venditurum Pl., vendendi potestas Ci., arbitrium salis vendendi L. pravica prodaje soli; z abl. pretii: Pl., Varr., Mart., Ambr., Amm., Icti. idr., haec omnia signa Praxiteli Myronis Polycliti HS sex milibus et D Verri vendita Ci., rem pecuniā grandi, parvo pretio Ci., quam plurimo Ci. kar najdražje; z gen. pretii: Varr. idr., vendo meum (sc. frumentum) non pluris quam ceteri Ci., dicit, quanti vendiderit Ci.; z adv.: recte Ci. dobro = drago, male Ci. slabo = poceni, quam optime Ci. kar najdražje; od tod subst. vēnditum -ī, n prodaja: constat negotiatio empto et vendito Sen. ph. sestoji iz nakupa in prodaje; toda: ex empto aut vendito Ci. poleg nakupa in prodaje.

2. occ.
a) na dražbi proda(ja)ti, dražíti, dati (dajati) na dražbo, izklicati (izklicevati, izklicavati): bona civium, praedam suam Ci., ut praeconibus Latine vendendi ius esset L.
b) na dražbi dati (dajati) v zakup: decumas, praedia Ci.

3. metaf.
a) proda(ja)ti, spraviti (spravljati) v promet: si versus concinnior unus et alter, iniuste totum ducit venditque poëma H.
b) nepošteno, za podkupnino (proti odkupnini) proda(ja)ti, izda(ja)ti, izročiti (izročati): deos patrios Ci., auro patriam V., suffragia Iuv., se regi Ci., sua funera Iuv. svoje življenje prodati (dati) za bojne igre, verba reis Mart. za denar zagovarjati zatožence.
c) javno hvaliti, priporočati: Ligarianam Ci., causidicum Iuv.

Opomba: Pass. se klas. rabi le v obl. pf. in v gerundivu vendendus; vse druge pass. obl. se nadomeščajo z glag. vēn-eō -īre.

vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
vent alizé pasatni (tropski) veter
vent chargé de neige snežni veter
vent nul brezvetrje
vent de sable peščeni veter (vihar)
coup masculin de vent piš vetra
vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
aux quatre vents povsod, v vse smeri
il fait du vent vetrovno je
avoir bon vent imeti ugoden veter
avoir des vents (médecine) imeti vetrove
avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
aller comme le vent iti hitro
aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
contre vents et marées kljub vsem zaprekam
lâcher un vent prdniti
passer en coup de vent kot veter mimo iti
marcher le nez au vent prodajati zijala
le vent tourne veter se obrača
être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
tourner à tous les vents biti nestanoviten

venture² [vénčə] prehodni glagol
upati si, drzniti se; odločiti se (on za)
drzniti se napraviti; izraziti, dovoliti si; tvegati, riskirati, staviti na kocko; (redko) zanesti se na, prepustiti slučaju; špekulirati
neprehodni glagol
upati si, prevzeti riziko

to venture one's life tvegati (svoje) življenje
to venture away upati si oditi (se oddaljiti, se umakniti) (from od)
to venture on the travel upati si na potovanje
I venture to say that... upam si reči, da...
may I venture to ask you? vas smem vprašati?
to venture a fortune at the tables tvegati (celo) imetje pri igranju
nothing venture, nothing have kdor nič ne tvega, nič nima
never venture to oppose him nikoli si ne dovolite, da bi mu ugovarjali

vérité [verite] féminin resnica, resničnost

en vérité resnično, zares
en vérité cela est étrange to je zares čudno
à dire la vérité po resnici povedano
vérité banale; de La Palice vsakdanja, očividna, jasna resnica
à la vérité res (je, da), seveda, vsekakor; sicer
à la vérité, je l'ai frappé, mais il m'avait provoqué res (je, da) sem ga udaril, toda on me je izzval
dire la vérité povedati resnico
dire à quelqu'un ses quatre vérités komu odkrito svoje mnenje povedati, odkrito (brutalno) mu kaj očitati
dire des vérités premières (ironično) povedati banalnosti, vsakdanje resnice
être en dehors de la vérité ne ustrezati resnici
déguiser la vérité pretvarjati resnico
je vous dois la vérité moram vam povedati resnico
c'est la pure vérité to je čista resnica

verplempern zapraviti, zafračkati (denar); sich verplempern zapravljati svoje sile

versare¹

A) v. tr. (pres. vērso)

1. izliti, izlivati, naliti; puščati; iztresti:
versare da bere natočiti pijače
la botte versa sod pušča
versare la farina sul tagliere stresti moko na desko za rezanje

2. ekst. liti; točiti:
versare fiumi d'inchiostro pren. veliko pisati o
versare lacrime točiti solze
versare il proprio sangue per la patria umreti za domovino

3. ekst. zliti, zlivati, razliti:
versare il brodo per terra razliti juho po tleh
versare la colpa su qcn. pren. zvaliti, zvrniti krivdo na koga

4. ekst. izlivati se (reka):
la Sava versa le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo

5. pren. zaupati, odkriti:
versare pene in seno a qcn. zaupati komu svoje tegobe

6. vplačati, plačati:
versare una rata plačati obtok
versare una somma vplačati znesek

B) ➞ versarsi v. rifl. (pres. mi vērso)

1. razliti se; raztresti se

2. zlivati se (tudi pren.)