Franja

armisonus 3 (arma in sonāre) od orožja žvenketajoč, doneč: Pallas V., Val. Fl. = diva Sil.; pren. (o stvareh) doneč, bučeč, hrumeč: procellae Sil. antrum Cl.

armistiziale agg. ki se nanaša na premirje:
trattative armistiziali pogajanja o premirju

arō -āre -āvī -ātum (prim. lat. arvus, arvum, gr. ἀρόω = arō, ἄροτρον = arātrum)

1. orati, plužiti: ratio arandi Ci., arare singulis iugis Ci., nudus ara, sere nudus V., bubus arare V., ducit remos, ubi nuper ararat O., bos est enectus arando H., arare tauris Hyg. (stari Rimljani so orali večinoma z biki); trans. orati, obdelovati zemljo: agrum Ca., Ci., O., campum O., terram Varr., Ci., O., Capuam V.; preg.: fundum alienum arat, incultum familiarem deserit Pl. briga se za tuje reči, svoje zanemarja, non profecturis litora bubus aras O. zastonj se trudiš (prim. nec sinet ille tuos litus arare boves O.); kavzativno (o zemljiških posestnikih, zlasti o najemnikih državnih zemljišč) orati, obdelovati da(ja)ti, obdel(ov)ati: non opinor quemquam minus esse professum, quam quantum arasset Ci., quae homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. vse človekovo oranje, plutje, zidanje je odvisno od človeške vrline, arat Falerni mille iugera H.; s proleptičnim obj. priora(va)ti (si): quidquid arat impiger Apulus H.; abs. s poljedelstvom se ukvarjati, od poljedelstva živeti: arant totā fere Siciliā Centuripini Ci., cives Romani, qui arant in Sicilia (= najemniki državnih zemljišč) Ci., araret, navigaret Vop.

2. pren. (pre)brazditi, (pre)grebsti: osse campum cereum Tit. fr., cerā sulcos Prud. vosek brazdati, v vosek brazde delati, incipit alloquiis fera pectora cultor arare Ven. obdelovati; (o grbah, vrapah) (z)grbiti, (z)grbančiti, (z)vrapati, (z)gubati: venient rugae, quae tibi corpus arent O., frontem obscenam rugis arat V., arata rugis fronte Hier.; (o vodi) prepluti: vastum maris aequor (tibi) arandum V., latum... aequor aro O. plovem po... morju, ille... non nisi vicinas tutus ararit aquas O.; (v sramotilnem pomenu) zadnjico pregrebati komu: pueros Pl.

arondacija samostalnik
(upravni postopek) ▸ birtokrendezésO predlogu za arondacijo odloča v upravnem postopku upravna enota. ▸ A birtokrendezés iránti kérelemről a közigazgatási egység dönt közigazgatási eljárás során.

arondacijski pridevnik
(o upravnem postopku) ▸ birtokrendezési

aronijev pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ arónia
Sopomenke: aronijin

2. (o pijači) ▸ aróniaSopomenke: aronijin

aronijin pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ arónia
Sopomenke: aronijev

2. (o pijači) ▸ aróniaSopomenke: aronijev

arrange [əréindž]

1. prehodni glagol
razvrstiti razmestiti; urediti; prilagoditi; predelati; prirediti, poravnati; določiti; pripraviti

2. neprehodni glagol (for za)
pripraviti se, poskrbeti; sporazumeti se, domeniti se

to arrange with s.o. about s.th. dogovoriti se s kom o čem
to arrange a quarrel poravnati spor
I will arrange for it za to bom poskrbel

arrēpō (adrēpō) -ere -rēpsī -rēptum

1. lesti proti čemu, prilesti, laziti kam: ne mus aut lacerta qua adrepere ad columbaria possint Varr., ad matris... mammam adrepens infans Plin., adr. ad aquas Plin. (o kumari); z dat.: servus... lateri voluntarius comes adrepsit Val. Max., adr. foribus Plin. (o žabi); adulescentulus a tergo adrepens Ap.

2. pren. (o osebah) vplaziti se, vtihotapiti se, vsiliti (vsiljevati) se: ad istius amicitiam adrepserat Ci., leniter in spem (hereditatis) arrepe officiosus H.; z dat.: non virorum animis, sed muliercularum adrepit T., occultis libellis (abl.) saevitiae (dat.) principis adrepit T.

Arrētium -iī, n Arecij, eno izmed 12 starih mest etruščanske zveze z vinorodno in žitorodno zemljo, znamenito po umetniški obrti (izdelovanje orožja, lončarstvo, opečne stavbe), Mecenatovo rojstno mesto (zdaj Arezzo): Ci., C., L. idr. Od tod adj. Arrētīnus 3 arecijski, iz Arecija: ager S., Tib., mulier, coloni Ci., praedium N., testae, vasa Macr., laser Augustus ap. Macr. (šalj. o Mecenatu); subst. Arrētīnī -ōrum, m Aretčani, preb. Arecija: Ci., Plin.

arripiō (adripiō) -ere -ripuī -reptum (ad in rapere)

1. hlastno k sebi (nase) potegniti, hlastniti po čem, urno z(a)grabiti, prijeti, popasti: arripere gladium Pl., telum Ci., N., arma L., arcūs, ensem O., saxa Cu., vestimenta N., filiam eius (regis) parvulam arripuit N., Tarquinius medium arripuit Servium L. je prijel čez pas, arripere manum alicuius Hirt. za roko koga prijeti, arrepta manu H., signiferum manu (= za roko) arreptum secum... rapit L., arr. aliquem barbā Pl. ali comā O. ali caput capillo Suet. za brado, za lase; arr. cultrum ab lanio L., tabulam de naufragio Ci., patrem familias ex aliquo circulo Ci., scuta e strage T.

2. occ.
a) pograbiti, nagrabiti, v naglici zgrniti, nabrati, (z)brati, (z)gnati: equum cum scuto pedestri L., scribas, apparitores Ci., arrepta familia (sc. servorum ali gladiatorum) Ci., cohortes arreptas in urbem inducere L., arreptae naves T.
b) napasti, (po)lotiti se koga, česa, iti na(d) koga, kaj: turbata arripe castra V., arriperent vacui occupatos T.; (o krajih) urno zasesti, zavzeti ali zavzeti poskušati: arripuit locum V., arrepta tellure V., hanc (tellurem) arripe velis V. jadraj proti njej; (o ognju) popasti se česa (klas. corripere): quamcumque (ignis) arripuit partim Lucr., ignis omnia, quae arripuit, absumit Lact.
c) prijeti, zgrabiti koga (da bi ga vrgli v zapor), v zapor vreči, zapreti: Virginius arripi iubet hominem L., arreptus a viatore L., uno aut altero arrepto quieturos alios L.
č) jur. koga (zlasti oblastnika, ki je odstopil) pred sodišče postaviti ali pozvati, s tožbo prijeti: (consules) abeuntes magistratu Cn. Genucius tribunus plebis arripuit L., est arreptus unus eques Romanus de pecuniis repetundis reus Ci., quaestor... aliquot criminibus arreptus est Suet.; pren. kot satirik pred svoje sodišče pozvati = precejati, prerešetati, šibati koga, kaj: luxuriam et Nomentanum H., (Lucilius) primores populi arripuit populumque tributim H.

3. pren.
a) (o bolečini) napasti, (o bolezni) popasti, zgrabiti, lotiti se, (o spanju) prijeti, (po)lotiti se koga: ne succussu maior arripiat dolor Pac. fr., qui (dolor) simul atque arripuit, interficit Ci., adversa valetudine arreptus Iust., Alexandrum somnus arripuit Iust.; od tod arreptus obseden ali božjasten: P. Veg.
b) hitro, hlastno prijeti za kaj, prizadevno poprijeti se česa, (u)porabiti kaj, (o)koristiti se s čim, prisvojiti si, sprejeti, vzeti kaj: statim me esse arrepturum arma iudiciorum atque legum Ci., libenter arr. facultatem laedendi Ci., causam ad caedes Ci., occasionem L., Iust., impedimentum pro occasione L., tempus V., omen Val. Max. z veseljem sprejeti, suspiciones T.; verba de foro Ci., maledictum ex trivio Ci. z veseljem, kaj (= zelo) rad na jezik vzeti (jemati), legem ex natura ipsa arripuimus Ci. smo izvedli, vocem et gestum aliunde Ci., quaerit... Socrates, unde animum arripuerimus, si nullus fuerit in mundo Ci.; (duševno) hitro doumeti, pojmiti, naučiti se: quod ipse celeriter arripuit, id... tarde percipi videt Ci., quod iam pueri... ita celeriter res innumerabiles arripiant Ci.; od tod vztrajno poprijeti se ali lotiti se česa, podati se na kaj: studium litterarum N., litteras Graecas sic avide, quasi... Ci., causam illam totam et tempus (sočasne zgodovine) Ci.; takoj prijeti se česa, pristati na kaj: quod iste arripuit et ita sese facturum confirmavit Ci.; pren. proti zakonu prilastiti si, prisvojiti si kaj: ille non mediocri cupiditate adripuit imperium Ci., sibi imperium arr. Auct. b. Hisp.; praemia arrepta a socru suo Acc. ap. Prisc., qui cognomen sibi ex Aeliorum imaginibus adripuit Ci.

arriver [arive] verbe intransitif dospeti (à do), priti, prihajati; aéronautique pristati; segati (à do); doseči (à quelque chose kaj); dotekati; uspeti; dogoditi se

arriver à cheval prijahati
arriver en voiture pripeljati se
arriver par le train, en auto prispeti z vlakom, z avtom
arriver en courant priteči
il arrive que ... zgodi se, da ...
cet enfant m'arrive déjà à l'épaule ta otrok mi pride že do ramen
un malheur est vite arrivé nesreča je hitro tu
arriver à échéance zapasti (o menici)
arriver à expiration ugasniti, prenehati, postati neveljaven
arriver à ses fins doseči svoj cilj
cet homme veut à tout prix arriver ta človek hoče na vsak način uspeti (v življenju)
cela ne m'est jamais arrivé to se mi še ni zgodilo
cela peut arriver à tout le monde to se lahko vsakemu zgodi
il lui arrive souvent de mentir on se često zlaže
arriver à l'heure priti točno (po voznem redu)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
arriver à bon port dospeti nepoškodovan
arriver en retard priti z zamudo, imeti zamudo
n'arriver à rien nikamor ne priti
j'arrive à (+ infinitif) posreči se mi, uspem
il est arrivé un accident zgodila se je nesreča
en arriver à (+ infinitif) (pr)iti tako daleč, da ...
j'en arrive à me demander si ... sprašujem se celó, če ...
y arriver do-, skončati, narediti, opraviti, familier shajati (z denarjem)
arriver comme un chien dans un jeu de quilles (figuré) nenadoma in neprilično priti
un malheur n'arrive jamais seul (proverbe) nesreča nikoli sama ne pride

ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

I. pri čem rabljena umetnost =

1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

II.

1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

2. met.
a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

III. pren.

1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.

art samostalnik
ponavadi v pridevniški rabi (o umetnosti) ▸ művészeti, artOb odprtju bodo v sliki in besedi predstavili art kulturo. ▸ A megnyitón képekben és szóban mutatják be az art szcénát.
Povezane iztočnice: pop art, art kino, art kinematograf, art kinodvorana, body art, art film, net art, land art, video art

articulātiō -ōnis, f (articulāre)

1. (o drevju) kolenčenje: Plin.

2. trtna bolezen na kolencih: Plin.

3. pren.
a) primerno razčlenjen govor: Fulg.
b) člen, spolnik: Graecae articulationes Fulg.

artículo moški spol sklep, zgib; člen, paragraf; spolnik; članek; (trgovinski) predmet, izdelek, artikel

artículo de comercio, artículo de consumo trgovinski predmet, potrošniški predmet
artículo (in)determinado (ne)določni člen
artículo de fondo uvodni članek
artículo de (la) muerte smrtna ura, smrtni boj
artículo de otra cosa govorimo o čem drugem
artículo semimanufacturado polfabrikat
artículos pl: artículo de fantasía galanterijsko blago
artículo de moda para caballeros modni artikli za gospode
artículo de reclamo reklamni izdelki

articulōsus 3 (articulus) členovit, kolenčast, grčast: radix Plin.; pren. (o govoru) preveč členovit, preveč razčlenjen: partitio Q.

articulus -ī, m (demin. artus -ūs)

1. člen(ek), prstni člen, ud: hominis digiti articulos habent ternos, pollex binos Plin.; sinekdoha prst, ud: exsolvere sese omnibus e nervis atque ossibus articulisque Lucr., littera articulo pressa tremente O., quid sit utile, supputat articulis O. na prstih, multis diluta labella abstersti guttis omnibus articulis Cat.; pren. preg.: molli articulo tractare aliquem Q. rahlo zahajati s kom.

2. met. sklep, gleženj, kost: articulorum dolores Ci. bolečine od protina, crura sine articulis C., articulus, quo iungitur capiti cervix L. vratni sklep, auxerat articulos macies O. je bila bolj vidne naredila, ad numerum articulus cadens Ci. najzgornejši prstni sklep, medii articuli Q. srednji prstni sklepi, articuli elapsi in priorem partem Cels. naprej izvinjene kosti, illi iusta cheragra contudit articulos H., articulum extorquere (izviniti, izpahniti si) Sen. ph., nodi corporum, qui vocantur articuli Plin., articulorum nodi Plin. od protina odebeljeni sklepi, articuli alarum Plin. perutni sklepi.

3. bot. kolence: existit tamquam ad articulos sarmentorum gemma Ci., seges in articulum it Col., Plin. se kolenči; od tod tudi: montium articuli Plin. deli, ki vežejo gorovja.

4. pren.
a) (o govoru) člen, del, oddelek: Q., continuatio verborum..., si est articulis membrisque distincta Ci. po večjih in manjših stavčnih členih, oratio sine nervis et articulis Corn. brez vezi in členov; od tod tudi kratek stavek: Icti. ali vez(ava) (stavčnih členov), tudi posamezna beseda: Icti., Prisc., multa enim sunt verba, quae quasi articuli conectunt membra orationis Ci.; v slovnici zaimek (hic in quis): Varr., spolnik: Q.
b) (o času) odločilni trenutek, preokret, kratka doba, razdobje: Ter., Val. Max., commoditatis omnes articulos scio Pl., ut eum suis condicionibus in ipso articulo temporis adstringeret Ci., in quo articulo rerum mearum Cu. ob... preokretu mojega položaja, articulus austrinus Plin. doba, ko zaveje jug, in articulo Cod. Th. takoj.
c) (o drugih abstr. rečeh) odstavek, oddelek, stopnja, točka: latitudinem articuli Plin., per eosdem articulos et gradus Suet. po... nižjih in višjih stopnjah častnih služb, civilis articuli umbra Ap., in multis nostri iuris articulis Icti., ventum est ad ipsum articulum causae Arn. h glavni točki.

artičokin pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ articsóka
2. (v kulinariki) ▸ articsóka
3. (pridobljen iz artičoke) ▸ articsóka

artifice [artifis] masculin zvijača, prevara, laž, finta, varljivo in spretno sredstvo za prikrivanje resnice; spretnost, umetnija; technique netilo

feu masculin d'artifice umetni ogenj
plein d'artifices poln zvijač, zvijačen
artifice de calcul spretnost v računanju
c'est un vrai feu d'artifice! to je sijajno, duhovito! (o delu, govoru, pogovoru)