Franja

Zadetki iskanja

  • maison [mɛzɔ̃] féminin hiša; dom; hišno osebje, služinčad; hišna skupnost; dinastija; (= maison de commerce) trgovska hiša, podjetje, tvrdka, firma, trgovina; adjectif doma narejen, domač, familier izvrsten; adverbe zelo

    à la maison doma, domov
    maison d'accouchement porodnišnica
    maison affiliée podružnično podjetje
    maison d'agriculture poljedelska zadruga, podjetje
    maison d'aliénés, de fous umobolnica, norišnica
    maison d'ameublement trgovina s pohištvom
    maison à appartements (multiples) (več)stanovanjska, etažna hiša
    maison d'arrêt preiskovalni zapor, jetnišnica
    maison de banque bančno podjetje
    maison en bois, blindée lesena hiša, brunarica
    maison de campagne podeželska hiša
    maison scolaire šolski, otroški počitniški dom
    maison centrale, de correction, de force, de réclusion kaznilnica, jetnišnica, zapor, ječa
    maison de chasse lovska hiša
    maison close bordel, javna hiša
    maison de commission komisijska trgovina
    maison de confection konfekcijska, oblačilna trgovina
    maison de convalescents okrevališče
    maison de couture modni (šivalni) salon
    maison d'éditions založba
    maison d'éducation vzgojni zavod; internat
    maison élevée stolpnica
    maison d'enfants dom za otroke
    maison d'exportation, d'importation izvozno, uvozno podjetje
    maison à une, pour une seule famille enodružinska hiša
    maison de garde-voie (železniška) čuvajnica
    maison d'habitation stanovanjska hiša
    maison individuelle individualna hiša
    maison de jeu igralnica
    maison jumelée hiša dvojček
    maison de location večja hiša z več(najemninskimi) stanovanji
    maison de maître gosposka hiša
    maison mère hiša, v kateri se je firma ustanovila; glavna trgovina
    maison mitoyenne vrstna hiša
    maison mortuaire hiša žalosti; mrtvaška veža
    maison de passe prenočišče; gostilna slabega slovesa
    maison pénitentiaire poboljševalnica, prisilna delavnica
    maison de peuple županstvo
    maison portative; préfabriquée, démontable montažna hiša
    maison de prêt zastavljalnica
    maison publique, de tolérance javna hiša, bordel
    maisons en rangée vrstne hiše
    maison de rapport najemninska hiša
    maison religieuse samostan
    maison de repos dom počitka, penzijon
    maison de retraite dom za stare ljudi, za upokojence
    maison de santé zasebna klinika
    maison seigneuriale gosposka hiša, grašcina
    maison sœur, affiliée podružnična trgovina, podjetje
    maison de sport športna trgovina
    maison à succursales multiples podjetje z več filialami, verižno podjetje
    maison de vente à tempérament trgovina s prodajo na obroke
    maison de ville mestna hiša, rotovž
    maison pour week-end (hiša za) vikend
    ami masculin de la maison hišni prijatelj
    fait à la maison doma pečen, domač
    gens masculin pluriel de maison služinčad
    gens masculin pluriel de la maison (hišni) domačini, domači
    îlot masculin, pâté masculin, rangée féminin de maisons blok hiš
    maître masculin, maîtresse féminin de la maison hišni gospodar, gospodarica (gospodinja)
    pâté masculin maison domača pašteta
    règlement masculin de maison hišni red
    tarte féminin maison domača, doma narejena torta (kolač)
    aller à la maison iti domov
    avoir 30 ans de maison biti 30 let pri istem podjetju
    entrer, être en maison (dekle) stopiti v službo, biti v službi
    être de la maison (nekako, tako rekoč) spadati k hiši
    la maison est en faillite tvrdka, podjetje je v konkurzu
    faire sa maison, se faire une maison ustvariti si, urediti si hišo, dom
    rester à la maison, garder la maison ostati doma, ne iti iz hiše
    tenir maison (figuré) imeti odprto hišo
    tenir la maison gospodariti, gospodinjiti
    les maisons empêchent de voir la ville (figuré) od samih dreves ni videti gozda
  • majorer [mažɔre] verbe transitif povišati (les prix cene); previsoko oceniti

    majorer les salaires povečati plače, mezde
  • maléfice [malefis] masculin urok, začaranje; čarovnija

    écarter les maléfices odvračati uroke
    jeter un maléfice sur quelque chose uročiti kaj
  • malheureux, euse [malœrö, z] adjectif nesrečen; vreden obžalovanja, pomilovanja; beden, siromašen; nespreten; familier strašen; masculin, féminin nesrečnik, -ica; siromak, revež; ničvrednež, lopov

    amour masculin malheureux nesrečna ljubezen
    c'est malheureux que ... zelo škoda je, da ...
    avoir la main malheureuse ne imeti srečne roke
    être malheureux comme les pierres biti zelo nesrečen
    mener une existence malheureuse imeti težko življenje
    rendre quelqu'un malheureux onesrečiti koga
  • máli (-ega)

    A) m bambino, piccolo; figliolo

    B) máli (-a -o) adj.

    1. (določna oblika od majhen) piccolo:
    mali prst mignolo
    male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
    mala vrata porticina
    mala kmetija piccolo podere, poderetto
    mala buržoazija piccola borghesia
    mala trgovina commercio al minuto
    geogr. Mala Azija Asia Minore
    hist. Pipin Mali Pipino il Breve

    2.
    mala potreba bisogno piccolo
    iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
    hist. mala antanta Piccola Intesa
    lov. mala divjad selvaggina minuta
    publ. mala Evropa piccola Europa
    mala južina merenda
    fiz. mala kalorija millicaloria
    bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
    nareč. mala krivina piccola curvatura
    šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
    mala plošča disco (fonografico)
    šah. mala rokada arrocco corto
    zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
    bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
    male živali bestiame minuto
    publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
    šport. mali golf minigolf
    rel. mali greh peccato veniale
    mali hlapec garzone
    mali kmet piccolo contadino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
    mali lov caccia minuta
    astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
    anat. mali možgani cervelletto
    šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
    gled. mali oder teatro sperimentale
    časn. mali oglasi piccoli annunci
    mali lastnik piccolo proprietario
    zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
    rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
    bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
    mali bratranec cugino di secondo grado
    publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
    pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
    zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
    zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
    muz. mala flavta ottavino
    anat. mala pečica piccolo omonto
    biol. mala rdeča krvnička microcita
    zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
    zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
    šport. male tekmovalne sani slittino
    anat. male sramnice ninfe
    mali avto utilitaria; ekst. seicento
    iron. mali bog nume
    zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
    zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
    bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
    anat. mali jeriček ugola
    zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
    zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
    geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
    bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
    zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
    zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
    zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
    zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
    zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
    zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
    geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

    C) máli (-a -o) m, f, n

    1.
    (ta) mali bambino
    od malega da bambino
    evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
    evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
    mala (črka) (lettera) minuscola

    2. malo:
    malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
    vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
    malo po malem a poco a poco, pian piano
    biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
    popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
    kaj malega pojesti mangiare due bocconi
    znati do malega vse sapere proprio tutto
    zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
    pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
    Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • malitiōsus 3, adv. (malitia) zloben, zločest, hudoben, pokvarjen, nepošten, rovarski, kovarski, kovaren, spletkarski, lokav, zvijačen, lopovski: Fr., Gell., Aug., homo Ci., malitiosa iuris interpretatio Ci., agere dolose aut malitiose Ci.; Silva malitiosa L. (gr. ἡ ὕλη καλουμένη κακοῦργος) Hudodelski les, Zločinski gozd na Sabinskem (tako imenovan, ker je bil roparsko gnezdo).
  • manche1 [mɑ̃š] féminin rokav; gumasta cev; partija, runda (igre); morska ožina

    la Manche Rokavski preliv
    en manches de chemise v srajci; brez suknjiča
    sans manches brez rokavov
    manche à air, à vent zračna cev, zračen preduh; aéronautique vetrna vreča
    manche bouffante nabran, širok rokav
    manche à incendie gasilska gumasta cev
    manche trois-quarts tričetrtinski rokav
    fausse manche ščitnik; prevleka za rokav
    jambes féminin pluriel en manches de veste sabljaste noge
    avoir la manche large (figuré) imeti široko, kosmato vest
    avoir quelqu'un dans sa manche (figuré) imeti koga za seboj
    être dans la manche de quelqu'un komu na voljo biti, biti v njegovem varstvu
    c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega (težjega)
    faire la manche (populaire) beračiti
    se faire tirer la manche (dolgo) se pustiti prositi
    ne pas se faire tirer la manche ne si pustiti česa dvakrat reči
    mettre quelque chose dans sa manche (figuré) (spretno) kaj zmakniti
    retrousser les manches (de sa chemise) zavihati si rokave
    tirer quelqu'un par la manche potegniti koga za rokav, pritegniti njegovo pozornost
  • mándelj botanika amande ženski spol

    sladki (grenki) mandelj amande douce (amère)
    pražen mandelj amande grillée, praline ženski spol; anatomija amygdale ženski spol
    odstraniti mandeljne enlever les (ali faire l'ablation des) amygdales
    vnetje mandeljnov inflammation ženski spol des amygdales, amygdalite ženski spol, angine ženski spol tonsillaire
  • manette [manɛt] féminin držalo, ročaj, prijem; vzvod

    manette des gaz, de frein vzvod za plin, za zavoro
    perdre les manettes (populaire) zbegati se, zmesti se
  • manger1 [mɑ̃že] verbe transitif (po)jesti; (po)žreti (tudi figuré); požirati; razjedati (molji, rja); obrabiti, porabiti; pognati, zapraviti (premoženje); izkoriščati, ruinirati (ljudi); tratiti (čas); pogoltniti, nejasno izgovoriti (besede); prezirati (ukaz)

    bon à manger užiten
    salle féminin à manger jedilnica
    vétement mangé aux mites od moljev razjedena obleka
    donner à manger quelqu'un dati komu jesti
    j'ai mangé de bon appétit jed mi je dobro teknila
    manger son blé en herbe že vnaprej zapraviti svoj denar
    manger à la carte ou à prix fixe jesti po jedilnem listu (po izbiri) ali po menuju
    manger de caresses, de baisers hoteti koga pojesti od ljubezni
    manger la consigne pozabiti (kaj)
    manger du curé (populaire) biti sovražen duhovščini
    manger à sa faim, son besoin do sitega se najesti, nasititi se
    manger toute sa fortune zapraviti vse svoje premoženje
    manger la grenouille (figuré) popihati jo z blagajno
    manger dans la main à quelqu'un komu iz roke jesti
    manger le morceau (populaire) izdati, ovaditi, naznaniti koga
    manger son pain blanc le premier lotiti se stvari s tistim, kar je najprijetnejše
    ne point manger de pain (figuré) ne delati nobenih stroškov
    manger des pois chauds nejasno govoriti
    manger sur le pouce zelo hitro (po)jesti
    manger comme quatre (po)jesti za štiri
    se manger les sangs (figuré) gristi se od skrbi, biti ves zaskrbljen
    manger de la vache enragée trpeti pomanjkanje
    à quelle sauce sera-t-il mangé? (figuré) kako se ga bomo lotiti, ga napadli, ga premagali?
    manger des yeux požirati z očmi
    manger à quelqu'un le blanc des yeux (figuré) skočiti komu v obraz
    rester deux jours sans manger dva dni ničesar ne jesti
    vouloir manger quelqu'un tout cru biti besen, divji na koga
    il y a à boire et à manger (figuré) nekaj je dobrega, nekaj pa slabega
    l'appétit vient en mangeant tek pride z jedjo
    les loups ne se mangent pas entre eux (proverbe) vrana vrani ne izkljuje oči
  • manière [manjɛr] féminin način; manira (v umetnosti); pluriel vedenje, obnašanje, (dobre) manire; komplimenti; onegavljenje

    manières affectées prisiljeno, afektirano obnašanje
    manière d'agir, de vivre način ravnanja, življenja
    manière de voir naziranje, stališče, gledanje
    à la manière de po načinu, po navadi, po običaju
    à ma manière po mojem načinu
    de manière à (ce que) tako, da
    de la manière que tako, kot
    de manière ou d'autre na ta ali oni način, tako ali tako
    de la belle, bonne manière (ironično) dobro, primerno
    d'une manière générale (na) splošno
    de cette manière, de la manière suivante na ta način, na naslednji način
    de la même manière na isti način, prav tako
    de toute(s) manière(s) na vsak način
    de toutes les manières possibles na vse možne načine
    en aucune manière na noben način
    en quelque manière nekako, tako rekoč
    par manière d'acquit (le) na videz, navidezno
    de quelque manière que ce soit kakorkoli že
    en voilà des manières! kaj takega! kakšne (nemogoče) manire!
    pas de manières! (ne delajte) nobenih ceremonij!
    pas de ces manières-là! s tem, tako ne boste ničesar dosegli pri meni
    c'est une manière de secrétaire to je neke vrste tajnik
    c'est une manière de parler to se le tako reče, tega ni treba jemati dobesedno
    arranger quelqu'un de la belle manière (ironično) koga pošteno zdelati
    employer la manière forte uporabiti silo
    faire des manières pustiti se prositi, z obotavljanjem sprejeti
    laisser entendre d'une manière significative jasno dati razumeti, jasno namigniti
  • manipuler [-püle] verbe transitif manipulirati; (spretno) ravnati (quelque chose s čim); rokovati in prenašati (des colis pakete)

    manipuler les statistiques (sumljivo) manipulirati s statističnimi podatki
  • manquant, e [mɑ̃kɑ̃, t] adjectif manjkajoč; masculin manjkajoč kos; manko

    les manquants odsotne osebe; predmeti, ki manjkajo
    pièces féminin pluriel manquantes d'un service manjkajoči kosi (deli) servisa
  • manquement [mɑ̃kmɑ̃] masculin pogrešek, kršitev, prestopek; vieilli pomanjkanje, pomanjkljivost

    les graves manquements au Code de la route hude kršitve cestnih prometnih predpisov
  • manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

    il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
    commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
    ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
    venir à manquer poiti (blago)
    manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
    manquer de caractère biti neznačajen
    la manquer belle zamuditi ugodno priliko
    manquer le coche (familier) zamuditi šanso
    manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
    manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
    manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
    manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
    manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
    se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
    le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
    ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
    elle a manqué mourir skoraj je umrla
    j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
    le cœur me manque nimam poguma; omedlim
    je manque de tout vsega mi manjka
    je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
    je n'y manquerai pas storil bom to
    l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
    il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
    il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
    vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!
  • marchander [-šɑ̃de] verbe transitif barantati (quelque chose za kaj), pogajati se za ceno (quelque chose česa)

    marchander un vase ancien barantati za staro vazo
    payer sans marchander plačati brez barantanja
    ne pas marchander les éloges à quelqu'un biti radodaren s pohvalami za koga
  • marcher [marše]

    1. verbe intransitif korakati, stopati, hoditi; naprej iti (teči, voziti se, peljati se); oditi; napredovati; potekati (zadeva); minevati, miniti; militaire naprej se pomikati; technique iti, delovati, funkcionirati, obratovati, biti v obratu, v pogonu; biti v redu

    mes affaires marchent bien moji posli gredo dobro, uspevajo; familier pristati na, iti (biti) zraven

    2. masculin (= façon féminin de marcher) hoja

    il a marché dans mon histoire (naivno) je verjel moji zgodbi
    faire marcher spraviti v tek, v obratovanje
    faire marcher quelqu'un (familier) ukazovati komu, komandirati koga, za nos voditi koga
    marcher avant quelque chose iti pred čem, biti važnejši (quelque chose kot kaj)
    marcher avec, ensemble biti združljiv, spadati skupaj, zlágati se
    marcher avec quelqu'un (figuré, familier) biti s kom istega mnenja
    marcher à côté de ses lattes (populaire) biti brez dinarja, biti suh ko poper
    marcher sur les brisées de quelqu'un komu v zelnik hoditi, skušati ga spodriniti
    marcher sur le corps de quelqu'un po-, pregaziti koga
    marcher devant quelqu'un iti pred kom; figuré utirati komu pot
    marcher droit iti svojo ravno pot; storiti; kar je treba storiti
    marcher dans les eaux de quelqu'un držati s kom
    marcher sur des épines, sur des charbons ardents, sur des œufs hoditi kot po trnih, po žerjavici, po jajcih
    marcher sur les mains hoditi po rokab
    marcher de pair avec quelqu'un iti s kom z roko v roki
    ne pas marcher ne (hoteti) sodelovati, se pridružiti
    marcher au pas ubogati
    marcher au même pas (figuré) iti v istem koraku
    marcher à grands pas delati velike korake, hiteti
    marcher sur quelqu'un planiti na koga
    marcher sur les pas, sur les traces de quelqu'un ubirati stopinje za kom, posnemati koga
    marcher sur le pied de quelqu'un komu na nogo stopiti, pohoditi koga
    marcher sur la pointe du pied hoditi po prstih
    marcher à quatre pattes iti po vseh štirib
    marcher comme sur des roulettes (figuré) iti kot po maslu
    marcher à sa ruine drveti v svojo pogubo
    marcher à souhait iti po želji, iti v redu
    marcher sous quelqu'un (militaire) biti pod poveljstvom kake osebe
    marcher sur quelqu'un, quelque chose povsod (vedno) naleteti na koga, na kaj
    marcher sur les talons de quelqu'un biti komu za petami
    marcher à tâtons tavati, tipaje boditi
    marcher avec son temps iti s časom, biti sodoben
    marcher dans les ténèbres (figuré) tavati v temi
    ça marche (familier) gre v redu, gre dobro
    ça marche mal ne gre, kot bi moralo iti
  • Mārcius 3 (Mārcus) Márcij(ev), ime rim. plebejskega rodu; patricijski je bil le rod s priimkom Rex. Poseb. znani so

    1. Ancus Marcius Ank Marcij, četrti rim. kralj (640—616): L., Ci., V., H., O.

    2. Cn. Marcius Coriolanus Gnej Marcij Koriolan (Koriolski, tako imenovan, ker je bil zavetnik volskovskega mesta Korioli [Corioli], ki ga je osvojil l. 493); kot odločen patricij in nasprotnik plebejcev je bil l. 491 pregnan na pobudo ljudskih tribunov: L., Ci., Val. Max., Gell.

    3. L. Marcius Septimus Lucij Marcij Septim, rim. vitez; po smrti obeh Scipionov je prevzel vrhovno poveljstvo v Hispaniji: L.

    4. Marcii (brata) Marcija, starodavna vedeža: Ci.

    5. Marcia Marcija
    a) soproga Katona Utičana (Utiškega), pozneje Hortenzijeva soproga: L.
    b) soproga Fabija Marina, Avgustovega zaupnika: T. Kot adj.: Marcius saltus L. Marcijev gozd v Liguriji, kjer so Ligur(ij)ci l. 186 premagali konzula Kvinta Marcija Filipa: L., aqua Marcia L. ali (pesn.) Marcia lympha Tib. in Marcius liquor Pr., tudi samo Marcia -ae f: Mart. Marcijev vodovod, ki ga je začel graditi kralj Ank Marcij, do Rima pa ga je speljal Kvint Marcij Reks (Rex), Marcia frigora Stat. Marcijevega vodovoda. Od tod adj. Mārciānus 3 Márcijev: foedus Ci. ki jo je sklenil Lucij Marcij Septim (gl. št. 3.) z Gaditanci (Gāditānī), carmina L. vedeža Marcija (gl. št. 4.), silva Marciana Amm. Črni les, Črni gozd, hribovita veriga na zahodu Nemčije (zdaj Schwarzwald); adv. Mārciānē márcijsko: Prisc.
  • mardi [mardi] masculin torek

    le mardi ob torkih
    tous les mardis vsak torek
    mardi gras pustni torek
    ce n'est pas mardi gras aujourd'hui saj ni pustni torek danes (rečemo o smešno oblečeni osebi)
  • marge [marž] féminin rob (papirja, lista); figuré prostorski ali časovni presledek; commerce marža; kritje

    en marge de na robu, zunaj
    marge entre les prix de production et de vente škarje (med proizvodnimi in prodajnimi cenami)
    marge de sécurité varnostna marža
    homme masculin en marge od družbe od-maknjen človek
    note en marge obrobna opazka
    vous avez de la marge, ne vous pressez pas imate dovolj časa, ne hitite
    il y a de la marge de ... â je razlika med ... in
    écrire une remarque dans la marge zapisati opombo na rob
    vivre en marge (de la société) živeti odmaknjen (od družbe, zunaj družbe)