Franja

Zadetki iskanja

  • vulkan samostalnik
    1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ vulkán, tűzhányó
    delujoč vulkan ▸ működő vulkán
    aktiven vulkan ▸ aktív tűzhányó
    ugasel vulkan ▸ kialudt vulkán
    speč vulkan ▸ kialudt vulkán
    vulkan izbruhne ▸ kitör a vulkán
    izbruh vulkana ▸ vulkánkitörés
    pobočje vulkana ▸ vulkán lejtője
    krater vulkana ▸ vulkán krátere
    žrelo vulkana ▸ vulkán kürtője
    Obenem je eden najbolj aktivnih vulkanov na svetu, saj pride do izbruhov vsakih šest do sedem let. ▸ Egyben pedig az egyik legaktívabb tűzhányó a világon, hiszen hat-hét évente kitör.
    Ko na Havajih izbruhne vulkan, to ljudi zbliža. ▸ Amikor Hawaiiban kitör a vulkán, az emberek közelebb kerülnek egymáshoz.
    Sopomenke: ognjenik
    Povezane iztočnice: podmorski vulkan, podvodni vulkan, ščitasti vulkan

    2. (nekaj silovitega) ▸ tűzhányó, vulkán
    vulkan čustev ▸ érzelmek tűzhányója
    vulkan strasti ▸ szenvedélyek tűzhányója
    Čeprav je navzven tiha, je pravi vulkan. ▸ Bár külsőre nyugodt, valóságos vulkán rejtőzik benne.
    Igralec, ki navzven deluje mirno, skriva v sebi pravi vulkan čustev. ▸ A színész külsőre nyugodt, bensőjében azonban érzelmek tűzhányója rejlik.
  • vzradostíti to gladden; to delight, to rejoice

    vzradostíti se to rejoice (at, in, over), to enjoy (česa something), to be delighted, to be glad, to delight (in, at), to take delight (in)
    novica me je vzradostila the news rejoiced me
    vzradostili smo se, ko smo slišali tako dobre novice we were delighted to hear such good news
    vzradoščen delighted, pleased
  • wafer [wéifə]

    1. samostalnik
    oblat, mlinec; vafelj, skladanec
    religija hostija; oblepek (za zalepljenje pisma); kolut rdečega papirja, ki se daje na listine namesto pečata

    wafer bread religija hostija
    as thin as a wafer mršav, suh ko trska

    2. prehodni glagol
    zalepiti (pismo) z zalepkom; zapreti; pripeti; pritrditi
  • wann kdaj; seit wann od kdaj, odklej; von wann bis wann od kdaj do kdaj; damals, wann tedaj ko; (wenn) če; wann und dann kdaj pa kdaj; wann immer kadarkoli, kadar le
  • werden

    1. kot pomožni glagol tvori prihodnjik in pasiv

    2. postati, postajati; (entstehen) nastajati, nastati; schlecht werden postati slabo; alt/kalt/müde/sauer/schwach/zornig usw. werden : v slovenščini imamo glagol, naslonjen na pridevnik : starati se, postarati se, shladiti se, utruditi se, skisati se, oslabeti, razjeziti se (itd.); es wird kalt hladno postaja, ohladilo se je

    3. bo; er wird Arzt bo zdravnik; was wird daraus? kaj bo iz tega?; es wird nichts aus nič ne bo iz (tega)

    4. (Fortschritt machen) Projekt: napredovati; das wird schon se bo že uredilo; die Aufnahme ist nichts geworden iz posnetka ni bilo nič

    5. würde z nedoločnikom : bi (ich würde kommen, wenn ... prišel bi bil, ko ..., würdest du das bitte erledigen? bi to, prosim, naredil/opravil?)
  • will*1 [wil, wəl]
    nedoločnik in velelnik manjkata
    1. in 3. os. ednina will
    2. os. ednina (you) will
    zastarelo (thou) wilt
    množina will
    preteklik would [wud, wəd]
    2. os. preteklik, zastarelo (thou) wouldst
    pretekli deležnik wold [wóuld] would

    I. pomožni (s sledečim nedoločnikom brez to)

    1. (za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. ednine in množine, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. ednine in množine)

    he will see very soon bo kmalu videl
    I will not come back ne bo me (več) nazaj

    2.
    hoteti, biti voljan ali pripravljen:

    will (would) you pass me the bread, please mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?
    the wound will not heal rana se noče (ne mara) zaceliti
    boys will be boys dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti

    3.
    (v pogojnih stavkih):

    he would do it if he could on bi to naredil, ko bi mogel

    4.
    biti navajen, imeti navado:

    he will sit here for hours ima navado ure in ure tu presedeti
    she would take a short walk every day imela je navado iti vsak dan na kratek sprehod
    it would appear kazno je

    II. neprehodni glagol & prehodni glagol
    hoteti, želeti:

    what will you? kaj hočeš (želiš)?
    as you will kakor hočeš
    I would it were otherwise! hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!
    (I) would I were a bird! hotel bi biti ptica!
    I will to God! bog daj!
    I could not do it even if I would ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotel
  • wind2 [wind] prehodni glagol
    izpostaviti vetru, (pre)zračiti
    lov z vohanjem odkriti sled, (za)vohati; zasopiti (konja); izčrpati, ob sapo spraviti; pustiti konju, da se oddahne

    they were winded by the run tek jih je izčrpal
    they stopped to wind their horses ustavili so se, da bi konji prišli do sape
    he was fairly winded on reaching the top bil je precéj zasopel, ko je prišel na vrh
  • yet1 [jet] prislov
    še vedno, še; doslej, že (v vprašanjih); vendarle

    yet again spet in spet
    yet a moment (samo) še trenutek
    yet once (more) še enkrat
    as yet doslej
    but yet toda vendarle
    never yet še nikoli
    not yet še ne
    nothing yet še nič
    (pri primerniku) yet better še boljši (bolje)
    yet richer še (celó) bogatejši
    there is yet time še je čas
    some are yet to come nekateri morajo še priti
    he may come yet on utegne še priti
    have you finished yet? ste že končali?
    need you go yet? morate že iti?
    I have not yet finished nisem še končal
    the largest yet found specimen doslej največji najdeni primerek
    he will win yet vendarle bo še zmagal
    he'll be hanged yet še obesili ga bodo, končal bo na vislicah
    while he was yet alive ko je še živel
    it is strange and yet true čudno (neverjetno) je, a vendarle resnično
  • you [ju:, ju, jə] zaimek
    vi, vas, vam; ti, te(be), t(eb)i

    you blockhead! ti (vi) tepec!
    you fool! ti norec!
    you three vi trije
    the rest of you ostali od vas
    you're another! hvala, enako! (odgovor na psovko)
    you bet (your life) sleng na to se lahko zaneseš, (glavo) stavim za to
    get you gone! poberi(te) se!
    you don't say česa ne poveste (poveš) (to me preseneča)
    you never can tell človek nikoli ne more vedeti
    you never know človek nikoli ne ve
    you soon get used to it človek se kmalu navadi na to
    come here all of you! pridite sem vsi!
    if I were you ko bi jaz bil na tvojem (vašem) mestu
  • začeti [é] (začnèm) začenjati anfangen, beginnen (s čim mit, začeti z delom mit der Arbeit beginnen), z glagolom anfangen/beginnen zu (peti zu singen anfangen, delati zu arbeiten anfangen), z delom, ki ga je treba opraviti, z nalogo ipd.: (etwas) in Angriff nehmen; brez objekta: den Anfang machen, loslegen, starten; los- (delati losarbeiten, divjati lostoben, kopati/sekati loshacken, korakati losmarschieren, kričati losschreien, preklinjati losfluchen, razbijati, tolči loshämmern, streljati losfeuern, losschießen, tuliti losheulen, voziti losfahren), an- (gniti anfaulen, igro anspielen, kaditi anrauchen, peti ansingen, rjaveti anrosten, se tajati antauen, valiti anbrüten); … werden (puščati leck werden, se upirati rebellisch werden, veljati wirksam werden, žaliti massiv werden), … kommen/geraten (drseti ins Rutschen kommen, govoriti o zu sprechen kommen auf, se kotaliti ins Rollen kommen, napadati unter [Beschuß] Beschuss nehmen, se premikati in Bewegung geraten, in [Fluß] Fluss kommen), … nehmen (obdelovati unter den Pflug nehmen, pridelovati in Kultur nehmen); … schöpfen (spet upati neue Hoffnung schöpfen, sumiti Verdacht schöpfen)
    začeti od neke teze, točke: ausgehen von
    začeti od ničle bei Null anfangen
    začeti od začetka (wieder) von vorn anfangen
    začeti z malega klein anfangen
    začeti ceniti koga/kaj (jemanden/etwas) [schätzenlernen] schätzen lernen
    začeti delovati zu Wirken anfangen, wirksam werden, in Tätigkeit treten
    začeti drugače misliti/delati umdenken/umlernen, sich umstellen
    začeti gladovno stavko in den Hungerstreik treten
    začeti iskati kaj sich auf die Suche machen nach
    začeti kariero eine/die Laufbahn … einschlagen
    začeti nadzorovati unter Aufsicht stellen
    začeti poizvedovati Ermittlungen einleiten (proti gegen)
    začeti popuščati po prepiru ipd.: einlenken
    začeti postopek ein/das Verfahren einleiten
    začeti prepir einen Streit vom Zaun brechen, Putz machen
    začeti s sovražnostmi die Feindseligkeiten eröffnen
    začeti stavkati in den Streik treten
    začeti veljati in Kraft treten
    začeti uresničevati ins Werk setzen
    začeti z delom Hand ans Werk legen
    začeti se bati Angst bekommen
    začetilo ga je zanašati er geriet/kam ins Schleudern (tudi vozilo)
    ko se … začne bei …-beginn
    (ko se igra/tekma začne bei Spielbeginn)
    ko začne veljati zakon, predpis: mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten
  • začúden astonished; amazed; surprised

    bolj začúden kot prestrašen more surprised than frightened
    biti začúden to be astonished (at), to be amazed (at), to be surprised, to wonder (at, about)
    bil sem začúden, da me ne pozna I was surprised he did not know me
    bil sem močnó začúden I was struck with wonder, I was lost in astonishment, I was amazed
    bil je zelo začúden, ko me je videl he was astonished to see me
    ne bodi tako začúden! don't put on that look of surprise!
  • zadehteti glagol
    literarno (oddajati vonj) ▸ illatozni kezd, illatot kezd árasztani, szagot áraszt
    Pomlad, ko zadehtijo šmarnice, se je prevesila v vroče dni. ▸ A tavasz, amikor illatozni kezdett a gyöngyvirág, lassan forró napokba billent át.
    Pod večer je prekopana zemlja zadehtela po vlagi. ▸ Estefelé a felásott föld nedvességillatot kezdett árasztani.
    Preden jo odpeljete na koktejl, poskrbite, da ji ne boste zadehteli po morskih sedežih ali postanem potu. ▸ Mielőtt elviszi egy koktélra, győződjön meg róla, hogy nem árasztja a hajóülések vagy állott izzadság szagát.
  • zadíhati to breathe (again); figurativno to feel at ease (again); to respire

    zadíhati se to gasp for breath (ali for air); to become winded
    bil je precéj zadihan, ko je dosegel vrh he was fairly winded on reaching the top
  • zadíhati (-am)

    A) perf.

    1. respirare, aspirare, spirare, tirare il fiato:
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni

    2. pren. (zaživeti) respirare

    3. pren. (zapihljati) soffiare

    B) zadíhati se (-am se) perf. refl. ansimare, ansare:
    ko grem po stopnicah, se zadiham nel salire le scale ansimo
  • zadivjáti (-ám) perf.

    1. scoppiare:
    po dolgi suši je zadivjala strašna nevihta dopo una lunga siccità scoppiò un temporale da finimondo

    2. andare su tutte le furie:
    ko mu je sin priznal, da je denar zafural, je zadivjal quando il figlio confessò di aver sperperato i soldo montò su tutte le furie

    3. lussureggiare (di pianta)
  • zaigráti (-ám)

    A) perf.

    1. gled., film. interpretare, recitare:
    zaigrati glavno vlogo recitare la parte del protagonista

    2. muz. suonare:
    zaigrati koračnico suonare una marcia
    zaigrati na klavir suonare il pianoforte

    3. šport. giocare (una partita)

    4. igre giocare:
    zaigrati na stavah giocare alle scommesse, scommettere

    5. pren. giocarsi, perdere, sperperare:
    zaigrati možnost za uspeh sperperare la possibilità di successo

    6. fare la parte (di), fingere:
    zaigrati damo fare la parte della gran signora
    zaigrati slabost fingere languore

    7. tirare un brutto scherzo; pog. incastrare:
    pazi se, utegne ti pošteno zaigrati attento che quello è capace di incastrarti

    8. pren. sussultare:
    ko je to slišal, mu je srce zaigralo al sentire la notizia il suo cuore sussultò

    9. pren. disegnarsi, manifestarsi; avere uno scatto; balenare (di sentimento):
    v očeh mu je zaigrala jeza gli occhi balenarono in uno scatto d'ira

    B) zaigráti se (-ám se) perf. refl. trattenersi giocando
  • zákop m
    1. pokop, pogreb
    2. jama: sakriti žito u zakop
    3. po deset krompira izbaciš jednim -om po deset krompirjev izkoplješ, ko enkrat vsekaš
  • zamračeváti (-újem) | zamračíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. oscurare, ottenebrare:
    zamračiti obraz oscurare il volto

    2. annebbiare, appannare, annuvolare:
    zamračiti um ottenebrare la mente

    B) zamračíti se (-ím se) perf. refl.

    1. appannarsi, annebbiarsi; ottenebrarsi:
    um se mu je zamračil gli si ottenebrò la mente

    2. impers. (zmračiti se) farsi buio:
    vrnil se je, ko se je zamračilo ritornò che s'era fatto buio
  • zapeti2 [é] (zapôjem) peti singen; zu singen anfangen; pesem: (ein Lied) anstimmen, poslušalcem: vorsingen
    zapeti podoknico ein Ständchen bringen
    ko petelin prvič zapoje beim ersten Hahnenschrei
  • zapiti se povratni glagol
    1. (postati alkoholik) ▸ elissza az eszét, elissza az agyát
    Če so ljudje v resni in stalni krizi, znorijo, se zapijejo ali pa se obesijo. ▸ Ha az emberek komoly és állandó válságban vannak, megbolondulnak, elisszák az agyukat vagy felakasztják magukat.
    Ko žena naredi samomor, se mož zapije, sina pa da v rejo. ▸ Amikor a feleség öngyilkosságot követ el, a férj elissza az eszét, a fiúkat pedig nevelőszülőkhöz adja.

    2. (postati pijan) ▸ leissza magát, lerészegedik, berúg
    zapiti se do nezavesti ▸ eszméletlenre issza magát
    zapiti se do smrti ▸ halálra issza magát
    Človek bi se po ogledu filma najraje zapil! ▸ Az ember a film után a legszívesebben leinná magát!
    Najbolj mi je zamerila, ker sem se ob rojstvu sina do konca zapil in je nisem prišel obiskat niti v porodnišnico. ▸ Leginkább azt vette zokon, hogy a fiunk születésekor teljesen berúgtam és nem látogattam meg a szülészeten.
    Film govori o alkoholiku, ki se odloči, da se bo zapil do smrti. ▸ A film egy olyan alkoholistáról szól, aki eldönti, hogy halálra issza magát.