Franja

alter -era -erum (iz *aliterus, komp. k alius, alis, prim. gr. ἀλλό-τρ-ιος)

1. eden (drugi) od dveh ali obeh: alter exercitus L., (Agesilaus) fuit... altero pede claudus N. na eno nogo, Spartam cum oppugnavit, alterum tenuit cornu N. je poveljeval enemu krilu, non uterque, sed alter Ci., aut uterque aut certe alter L., aut alter aut invicem uterque Q., ita est utraque res sine altera debilis Ci., consules alter ambove, S. E. V. (= si eis videbitur ali videatur ali videretur) en konzul ali oba, konzula vsak zase ali oba skupaj (stalno besedilo senatskih sklepov), npr.: uti... consules, alter ambove, S. E. V., rationem agri habeant Ci., uti... consules, alter ambove, S. E. V., cognoscerent, qui ager iis coloniis esset Ci.; tudi obratno:... consules ambo alterve, si iis videbitur,... Front.; po tem: parentes ambo alterve Gell.; s partitivnim gen.: absente consulum altero ambobusve L.; nam. gen. kak predlog: alterum de duobus Ci., alter ex censoribus L., altera ex duabus causis Sen. ph. V pl. stoji alter le pri subst., ki so pl. tant., npr.: alteris iam litteris nihil ad me de Attica Ci. ep., alteris castris pervenit ad oppidum Cu., ali pa, če označuje določeni subst. v pl. več stvari kot eno celoto: ad Brutumque nostrum hos libros alteros quinque mittemus Ci. (prvih pet knjig, namreč „de finibus“, mu je bil že prej poslal). Distributivno: Ca., Kom., L. idr., quorum (consulum) alter exercitum perdidit, alter vendidit Ci. eden — drugi, finis alterius est honestas, alterius turpitudo Ci., altera ex parte Bellovaci... instabant, alteram Camulogenus... instructo exercitu tene-bat C.; nam. tega ret. izmenično: alter — hic, alter — iste Ci., alter — ille Fl.; nam. drugega alter stoji kak subst. (nom. propr.): Epaminondae, Leonidae..., quorum alter (sc. Epam.)... quaesivit, Leonidas autem... Ci.; en alter včasih izpuščen: duae turmae haesere: altera metu dedita hosti, pertinacior (sc. altera)... L. V pl., če sta distributivno postavljena pojma kolektivna: alteri dimicant, alteri victorem timent Ci. en del — drugi, eni — drugi, alteri se in montem receperunt, alteri ad impedimenta se contulerunt C.; alternativno: alter alterius... ova frangit Ci. drug drugega, alter alteri inimicus erat C. drug drugemu, uterque vociferari et certatim alter alteri obstrepere L., horum ex altera in alterius familiae locum fieri non licebat N., alter censor alterius iudicium non reprehendit Ci. V pl. (kakor pri distributivni rabi): alteri alteros aliquantum attriverant S.; kot apoz. v sg. pri pl.: quod cum accidisset, ut alter alterum necopinato videremus, surrexit statim Ci., si quidem istis... duae res maximae altera alteri defuit Ci., Sergius Verginiusque, noxii ambo, alter in alterum causam conferunt L., domus et villa altera ad alterum consulem transferebantur Ci. ena enemu, druga drugemu; nam. dvojnega alter tudi: unus alteri Pl., uterque — alterum Ci., alteruter alterum N., utrique alteris freti S., neutrum eorum contra alterum iuvare C., ut neutra alteri officiat, ut nemo sit alteri similis Q.

2. occ.
a) (kot števnik) α) drugi: C., L., H. idr., proximo, altero, tertio die Ci., quadriennio post alterum consulatum Ci., tu nunc eris alter ab illo V. drugi za onim (ki je prvi), haec fuit altera persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut... (le toliko za prvo) N., unum genus est eorum, qui possessiones habent, alterum, qui dominationem exspectant, tertium genus est aetate iam adfectum, quartum sane varium Ci.; poseb. pri deseticah in stoticah vrstilnih števnikov: altero vicesimo die Ci. (na) 22. dan, centesima lux est haec ab interitu P. Clodii et opinor altera Ci. 102. dan, anno trecentesimo altero, quam Roma condita erat L. v 302. letu po ustanovitvi mesta Rima, annus alter ab undecimo V. 12. leto. Adv. alterō drugič: Fest. β) alterum tantum Ci. še enkrat toliko; večinoma v abl. mensurae: altero tanto maior Ci. ali longior N. še enkrat tako velik, dolg, dvakrat večji, daljši. γ) unus et (atque, aut, vel) alter (za označitev določenega števila) eden ali dva: unus et alter dies intercesserat Ci.; (za označitev nedoločnega števila) eden in drugi, ta in oni = kaka dva, nekaj (nekoliko, malo) jih, malokateri: testis unus et alter dicit breviter Ci., una atque altera aestas potest Galliam vinculis astringere Ci., experiendam rem in uno aut altero esse L., versus concinnior unus et alter H. δ) pren. pri apelativih in apelativno rabljenih lastnih imenih drugi = po svojih lastnostih imenovanemu apelativu enak: Verres alter Orcus Ci., altera patria,... Messana Ci., Hamilcar, Mars alter L., prope Hannibal alter Aur., prope alter Camillus Cl.; od tod (o iskrenih prijateljih): alter ego Ci. drugi jaz, tamquam alter idem Ci. drugi jaz sam, ves jaz, moja zrcalna podoba.
b) nasproten, protiven: signum Cupidinis ex marmore, ex altera parte (nasproti mu) Hercules ex aere Ci., amicis suis potestates dederant, alterius factionis principes interfecerant N. nasprotne stranke, altera pars Ci., L. idr. nasprotna stranka, altera ripa C. onstranski; pesn. evfem. drugačen, različen, spremenjen: metuit secundis alteram sortem... pectus H. spremenjene usode = nesreče, quotiens te speculo videris alterum H. čisto spremenjenega = grdega; tako tudi v avgurskem jeziku altera (= infausta) avis zlovešča ptica: P. F.
c) drugi = bližnji, sočlovek: qui alteri exitium parat, eum scire oportet sibi paratam pestem parem Enn. ap. Ci. (prim. pregovor: „kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade“), qui alterum incusat probri, eum ipsum se intueri oportet Pl., si cum altero contrahas Ci., qui nihil alterius causā facit Ci.; poseb. z nikalnico: Pl., ne sit te (abl. compar.) ditior alter H., Fonteius... Antoni, non ut magis alter, amicus H.

Opomba: Gen. sg. praviloma alterīus, pri daktilskih pesnikih (zaradi metruma) alterius: rúrsus et álteriús lentúm convéllere vímen V.; dat. sg. alterī (za vse tri spole), toda (po naliki) tudi za masc. altero: Neptuno, altero Iovis... fratri Ci., za fem. alterae: Pl., Ter., Col., praefuit alterae equitum alae N., ne qua legio alterae legioni subsidio venire posset C. Sinkop. obl. (pri pesnikih) altrius, altri, altris. Gen. alterīus in dat. alterī nadomeščata tudi ta dva sklona zaimenskega adjektiva alius (gl. opombo pri tem geslu).

alternar menjavati (se), izmenjati (se); kolobariti

alternar con alg. en el servicio menjavati se s kom v službi

alto visok, velik (po postavi), vzvišen; globok (morje); glasen; premičen (praznik), pozen v letu (prazniki); izvrsten, odličen; drag, visok (cena); težaven, težak

alto horno plavž
alta mar odprto morje
alta traición veleizdaja
piso alto prvo, drugo itd. nadstropje
a las altas horas de la noche pozno v noč
en alta voz glasno
de lo alto zviška
El de lo alto Najvišji, bog
el Alto Rin gornji Ren

alto visoko; zgoraj; glasno

de alto abajo od zgoraj navzdol
en alto zgoraj, gor(i)
echar por alto pretiravati
por alto po ovinkih, po tajnih poteh
pasar por alto prek česa iti, preiti, pozabiti, ne omeniti
hablar alto glasno govoriti, odkrito govoriti

alto moški spol postanek; vojska zaporni ukaz

hacer alto ustaviti se, obstati, počivati
hacer alto en pozornost obrniti na
¡alto! stoj!
¡alto de aquí (ahí)! proč od tu!

alucinar (za)slepiti, varati

alucinarse varati se, dati se slepiti
alucinarse en el examen pri izpitu glavo (mirnost) izgubiti

aluminium [-njɔm] masculin aluminij

casserole féminin en aluminium aluminijasta ponev

amable ljubezniv, dober, ustrežljiv

amable para con alg. ljubezniv s kom
amable en el trato priljuden

amande [amɑ̃d] féminin, botanique mandelj; jedro, seme (koščičastega sadja)

en amande mandljeve oblike
yeux masculin pluriel en amande oči mandljeve oblike
amandes salées slani mandlji
amande pralinée pražen mandelj
vert amande mandljevo zelen

amateur [-tœr] adjectif ljubiteljski, amaterski, diletantski; masculin ljubitelj (česa), amater (tudi sport), prijatelj; péjoratif diletant, familier kupec

une équipe amateur amatersko moštvo
musicien masculin amateur glasbenik amater
en amateur kot amater, amatersko, péjoratif diletantsko
amateur de musique ljubitelj glasbe
grand amateur de cinéma velik ljubitelj kina
elle n'est pas amateur de café ona ni ljubiteljica kave

amazone [amazɔn] féminin amazonka, jahalka; možača; jahalni kostim

monter en amazone jahati konja z obema nogama na isti strani sedla

ambassade [ɑ̃basad] féminin (vele)poslaništvo; zgradba poslaništva; poslanstvo; poverjena naloga; delikatna misija

attaché, secrétaire d'ambassade ataše, tajnik ambasade
s'adresser, aller à l'ambassade obrniti se, iti na ambasado
aller en ambassade chez le directeur iti v delikatni misiji k direktorju

âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
corps et âme z dušo in telesom
âme de la conjuration duša zarote
âme en peine (religion) duša v vicah
âme d'un canon votlina topovske cevi
âme sœur sorodna duša
âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
à fendre l'âme srce trgajoč
de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
sans âme brezsrčen, brezčuten
jusqu'au fond de l'âme do dna duše
(obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
égalité féminin d'âme ravnodušnost
état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
immortalité de l'âme nesmrtnost duše
vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
voix féminin de l'âme glas vesti
avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
avoir du vague à l'âme biti melanholičen
chanter avec âme peti s čustvom
donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu

amén moški spol amen

en un decir amén v hipu
¡amén! amen! naj bo tako!

aménager [-naže] verbe transitif urediti, metodično pripraviti za neko uporabo; organizirati; opremiti; izboljšati (zakon)

on a aménagé le rez-de-chaussée en laboratoires pritličje so uredili za laboratorije

A.M.F.A. abbréviation Administration Militaire Française en Allemagne

ami, e [ami] adjectif prijateljski, prijazen; masculin, féminin prijatelj, -ica; tovariš, -ica; ljubček, -ica

ami de collège, d'enfance, de plume šolski, otroški, dopisni prijatelj
ami de la maison, de la famille hišni, družinski prijatelj
bonne amie ljubica
ma petite amie moja ljubica, moj deklič
son meilleur ami njegov najljubši prijatelj
les amis du livre bibliofili, knjigoljubi
société féminin des amis kvekerji
se faire des amis dobiti si prijateljev
je viens en ami prihajam kot prijatelj
je suis très ami avec son frère sem dober prijatelj njegovega brata
les peuples, les pays amis prijateljska ijudstva, prijateljske dežele

amigo moški spol prijatelj; ljubimec, ljubček; poslovni prijatelj

amigo de alma, amigo íntimo, amigo del asa najljubši prijatelj
amigo de sí mismo sebičnež, egoist
de taza, amigo de vino prijatelj iz sebičnosti
amigos pl: amigo de uña y carne najboljša prijatelja
hacerse amigos sprijateljiti se
tener la cara de pocos amigos neprijazen obraz kazati
en tiempo de higos, no faltan amigos v sreči imaš mnogo prijateljev
a muertos y a idos no hay amigos odsotni so vedno oškodovani (nimajo prijateljev, zagovornikov)

amitié [amitje] féminin prijateljstvo, prijateljsko dejanje, prijaznost, ljubeznivost; privrženost, navezanost (živali)

faites-moi l'amitié de ... bodite tako ljubeznivi in ...
faites-lui toutes mes amitiés lepo ga pozdravite v mojem imenu
il m'a fait mille amitiés bil je zelo dober z mano
faites-nous l'amitié de venir dîner à la maison izkažite mi prijateljsko uslugo in pridite k nam na večerjo
se lier d'amitié avec quelqu'un skleniti s kom prijateljstvo
prendre quelqu'un en amitié se prendre d'amitié pour quelqu'un spoprijateljiti se s kom

amont [amɔ̃] masculin del vodnega toka ali železniške proge med določeno točko in izvirom ali izhodiščem

en amont du pont nad mostom
Radovljica est en amont de Kranj sur la Save Radovljica leži nad Kranjem
en allant vers l'amont idoč proti izviru (reke)
allez pêcher plus en amont pojdite lovit ribe bolj proti izviru, proti toku, navzgor