Franja

Zadetki iskanja

  • zímski (-a -o) adj. d'inverno, invernale:
    mrzel zimski dan una fredda giornata invernale
    zimska obleka abiti invernali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. zimska kolobarnica tricoloma (Tricholoma portentosum)
    zimska oblačila abiti invernali
    šport. zimska olimpijada olimpiadi invernali
    zimska pomoč soccorso invernale
    zimska pozeba distruzione invernale (delle piante)
    zimska raca anitra invernale (Clangula hiemalis)
    gastr. zimska salama salame misto
    gozd. zimska sečnja abbattuta invernale
    avt. zimske gume pneumatici invernali
    šol. zimski semester semestre invernale
    astr. zimski sončni obrat solstizio d'inverno
    šport. zimski športi sport invernali
    vrtn. zimski vrt giardino d'inverno
    zool. zimsko spanje letargo
  • zímski de invierno; invernal; invernizo

    zimski čas (dan, sadje, žito, vrt) hora f (día m, fruta f, cereales, jardín m) de invierno
    zimski večer (semester, solsticij, šport, vozni red) tarde f ozir. noche f (semestre m, solsticio m, deporte m, horario m) de invierno
    zimski plašč (dlaka, rokavice) abrigo m (pelaje m, guantes m pl) de invierno
    zimsko jabolko manzana f inverniza
    zimski mraz frío m invernal (ali del invierno)
    zimska rastlina planta f invernal
    zimsko spanje letargo m invernal; hibernación f
    zimska obleka traje m (ali vestido m) de invierno
    zimsko vreme tiempo m invernal (ali invernizo ali de invierno)
    zimska poljska dela labores f pl otoñales
    zimska zaloga (ozimnica) provisiones f pl para el invierno
    zimski športni center centro m de deportes de invierno
    zimska olimpiada (olimpijske igre) olimpíada f (juegos m pl olímpicos) de invierno
  • zjútraj adv. di mattino:
    pren. dan je treba zjutraj loviti il mattino ha l'oro in bocca
  • zmága victory (nad over), conquest; triumph

    zmága na morju, pomorska zmág naval victory
    moralna zmága moral victory
    Pirova zmága Pyrrhic victory
    sijajna zmága swingeing victory
    lahka zmága (pogovorno) walkover, walkaway
    odločilna zmága šport clean sweep, whitewash
    boginja Zmage Victory
    nagrada za zmágo reward for victory
    dan zmáge victory day; (8. V. 1945) VE Day
    zaupajoč v zmágo, prepričan o zmági confident of victory
    pijan zmáge intoxicated (ali elated, flushed) with victory
    znak zmáge trophy, (v 2. svetovni vojni) V-sign
    doseči zmágo to gain (ali to win) a victory (nad over), to win (ali to carry) the day, (pogovorno) to bring home the bacon
    doseči odločilno zmágo to win a decisive victory
    voditi čete k zmági to lead one's troops to victory
    zmága nad samim seboj to win a victory over oneself
    Dan Zmage zaveznikov nad Japonsko v 2. svetovni vojni VJ-day
  • znamenít (-a -o) adj. insigne, sommo, di chiara fama; grande; storico:
    znamenit zgodovinar storico insigne
    znamenit pesnik sommo poeta
    znamenit znanstvenik uno scienziato di chiara fama
    znamenit dan una giornata storica
    znamenita dela fasti
    pren. znamenite osebnosti galassia
  • zrák (-a) m

    1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
    plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
    mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
    z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
    onesnaženi zrak aria inquinata
    klimatizirani zrak aria condizionata
    komprimirani zrak aria compressa
    gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
    gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
    celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
    morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
    voj. napad iz zraka attacco aereo
    pogled iz zraka veduta aerea
    iti na zrak uscire all'aperto
    igrati se na zraku giocare all'aria aperta
    na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

    2. pren. (nič, ničevost) vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
    pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
    po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
    od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
    narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
    iti v zrak esplodere
    pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
    vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
    ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
    hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
    biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
    pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
    potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
    trditve visijo v zraku tesi campate in aria
    residualni zrak aria residua
    med. zrak v lobanji pneumoencefalo
    meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
    prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
    voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria
  • zutage: zutage bringen spraviti na dan, spraviti na svetlo, Bergbau Erze: pridobivati; zutage kommen/treten priti na dan; offen zutage liegen biti očiten. biti na dlani
  • zvábiti (-im) | zvábljati (-am) perf., imperf. attrarre, attirare, richiamare; invogliare:
    lep dan ga je zvabil na sprehod la bella giornata lo invogliò a fare una passeggiata
    pren. zvabiti koga v past tendere una trappola a qcn.
    zvabiti koga v prepir istigare alla lite, provocare qcn.
  • žálen de deuil, funèbre

    žalni dan jour moški spol de deuil
    žalni flor crêpe moški spol (de deuil)
    žalna glasba musique ženski spol funèbre
    žalna igra tragédie ženski spol
    žalna koračnica marche ženski spol funèbre
    žalna obleka deuil moški spol
    žalni pajčolan voile moški spol de deuil
    žalni papir papier moški spol de deuil
    žalno petje chant moški spol funèbre
    žalni rob bordure ženski spol de deuil
    žalni trak (brassard moški spol de) crêpe moški spol
    žalna zastava s florom (na pol droga) drapeau moški spol en berne
  • žálen de luto; fúnebre

    žalni dan (flor, obleka, trak) día m (crespón m, vestido m, brazal m) de luto
    žalni pajčolan velo m de luto
    žalni govor (petje, glasba, koračnica, papir) oración f (canto m, música f, marcha f, papel m) fúnebre
    žalna igra tragedia f
    žalni rob orla f negra
    žalna zastava s florom (na pol droga) bandera f enlutada (a media asta)
  • žálost (-i) f

    1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
    obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
    vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
    igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
    žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
    neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

    2. (žalovanje) lutto:
    imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
    dan žalosti giornata di lutto nazionale

    3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
    mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

    4. (slaba stvar) patacca:
    kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

    5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
    ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
    umreti od hude žalosti morire di crepacuore
    um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
    utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol
  • žálosten (-tna -o) adj.

    1. triste, desolato, mesto, sconsolato; doloroso:
    do smrti, na smrt žalosten infinitamente triste
    žalosten je zaradi smrti matere è sconsolato per la morte della madre
    žalostna misel, novica pensiero doloroso, triste, mesta notizia
    žalostne razmere condizioni tristi, desolate
    žalostne izkušnje esperienze dolorose

    2. (enoličen, pust; prazen, siv; meglen; medel) desolato, monotono; brullo; grigio; debole, fioco:
    žalostna pokrajina un paesaggio desolato
    žalosten jesenski dan una grigia giornata autunnale
    žalostna razsvetljava illuminazione debole

    3. (zelo slab; zelo nizek) pessimo, difettoso; striminzito; scarso:
    hiša je v žalostnem stanju la casa è in pessime condizioni
    žalostno znanje conoscenze difettose
    žalostna udeležba na sestanku scarsa presenza alla riunione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit.; pren., iron. vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura
    žalostni pripetljaji vicissitudini
    zool. žalostna majna martino (Acridotheres tristis)
    rel. žalostna Mati božja Madonna Addolorata
    bot. žalostna vrba salice piangente (Salix babylonica)
  • žalovanj|e srednji spol (-a …) die Trauer (državno Staatstrauer); psihološko: die Trauerarbeit, das Trauern; za čim: das Nachtrauern
    … žalovanja Trauer-
    (čas die Trauerzeit, leto das Trauerjahr, dan der Trauertag)
  • žalovánje -a s
    1. plâns, deploraţie
    2. doliu
    dan žalovanja zi de doliu
  • žametna revolucija stalna zveza
    1. zgodovina (na Češkoslovaškem leta 1989) ▸ bársonyos forradalom
    Na Češkoslovaškem žametna revolucija zaznamuje padec komunizma. ▸ Csehszlovákiában a bársonyos forradalom a kommunizmus bukását jelentette.

    2. (nenasilna revolucija) ▸ bársonyos forradalom
    Gruzijska žametna revolucija se je brez izstreljenega strela le dan kasneje srečno končala s predsednikovim odstopom. ▸ A grúz bársonyos forradalom egy nappal később szerencsésen végződött, lövések nélkül, az elnök lemondásával.
  • ždéti (ždím) imperf.

    1. pren. stare rannicchiato, covare

    2. essere nel dormiveglia

    3. stare, trovarsi:
    ves dan ždi v sobi se ne sta rinchiuso nella stanza tutto il giorno

    4. (biti rahlo viden) disegnarsi, trasparire:
    v njegovem glasu je ždela naveličanost dalla sua voce traspariva la noia
  • že already; as early as; yet

    ona je tu že 5 dni she has been here for 5 days
    že 2 uri delam I have been working for 2 hours
    že leta 1930 as early as 1930, as long ago as 1930
    že 30 let as long as 30 years
    že včeraj as early as yesterday
    že pred enim letom as far back as a year ago
    že drugi (naslednji) dan the very next day
    že zgodaj zjutraj already by the early morning
    že v 15. stoletju as far back as the 15th century
    že samó zaradi tega simply (ali just, only) for this reason
    že sama misel the very idea, the mere thought
    je mati že doma? is Mother (back) home yet!
    je časopis že prišel? has the newspaper come yet?
    ali je že tako pozno? is it as late as that?
    imam že (tako) dosti dela I have enough to do as it is, pogovorno I've got my hands full already
    kaj je že rekel? what was that (ali it) he said?
    že dvakrat sem mu rekel (povedal) I have told him twice already
    moraš že iti? must you be going (ali go) so soon (ali already)?
    dan je že it is daylight already
    (do) takrat bo že dan it will be daylight (ali the sun will be up) by then
    koliko časa si že tu? how long have you been here?
    kako dolgo ga že poznaš? how long have you known him?
    kako dolgo ste že v Sloveniji? how long have you been in Slovenia?
    vrnil se je že včeraj he was already back yesterday
    pismonoša bi že moral biti tu the postman ought to be here by now
    on bi mi bil moral že davno odgovoriti he ought to have answered me long ago
    moral je že oditi he must have gone by now (ali by this time)
    vam že strežejo? (v trgovini) (ste že postreženi?) are you being attended to?
    si že (sploh kdaj) bil v Parizu? have you ever been in Paris?
    to je že res, toda... that's very true, but..., that's all very well, but...
    on že ve zakaj! he knows why all right!
    o, že razumem! oh, I see!, pogovorno I get it!
  • žéhta (-e) f pog. bucato:
    imeti žehto določen dan v tednu fare il bucato un giorno fisso della settimana
    obesiti žehto appendere il bucato ad asciugare
    pren. dati koga v žehto rivedere le bucce a qcn.
    pren. velika žehta pulizie generali
  • žel|eti [é] (-im)

    1. komu kaj wünschen (na skrivaj heimlich wünschen, od srca vom Herzen wünschen, vse dobro alles Gute wünschen, srečo Glück wunschen)
    želeti dobro komu es gut meinen mit (jemandem)
    želeti zlo/slabo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
    želeti vse najslabše/naj ga hudič vzame (jemandem) die Pest an den Hals wünschen
    želti komu, da bi ga hudič pobral (jemanden) ins Pfefferland wünschen

    2. (voščiti) wünschen (vse najboljše alles Gute wünschen, srečo Glück wünschen), herabwünschen auf
    želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
    pri pozdravih: želeti dober večer/lahko noč/dobro jutro/dober dan guten Abend/gute Nacht/guten Morgen/guten Tag wünschen
    želeti prijeten počitek/dober tek/ hitro okrevanje/prijetno potovanje angenehme Ruhe/guten Appetit/gute Besserung/eine gute Reise wünschen

    3. (pričakovati) wünschen (garancije gewisse Garantien, da se držimo predpisov [daß] dass man sich an die Vorschriften hält)
    nekdo želi govoriti z vami es wünscht Sie jemand zu sprechen
    če/kot želite wie Sie wünschen
    kaj želite was wünschen Sie, v gostinskem lokalu: was darf es sein

    4. (biti voljan) -willig sein (izseliti se auswanderungswillig, ločiti se scheidungswillig)
  • želéti to desire, to want; to wish; to be desirous (of), to long for

    zelo želéti to long, to yearn, to thirst, to crave, to hunger (after), to be dying for
    želéti lahko noč (zbogom) to bid good night (goodbye)
    kaj želite od mene? what do you want from me?
    ali želiš, da on pride? do you want him to come?
    on želi dobiti to mesto he wants to get that post
    želite, gospod? (v trgovini) what can I do for you, sir?
    želéti komu dobro (slabo) to be well (ill) disposed to someone
    želéti si to long for, to yearn for
    zelo si želéti domov to long for one's home
    želel si je vesti od svoje družine he longed for news of his family
    vsi želimo, da bi se kmalu vzpostavil mir we all wish that peace may soon be restored
    želéti komu srečo to wish someone luck, to wish someone, well
    kakor želite as you please, just as you wish
    tega ne bi še psu želel! (ZDA) it shouldn't happen to a dog!
    želim van srečno novo leto! I wish you a happy New Year!
    želim ti vse najboljše k rojstnemu dnevu! many happy returns of the day!
    kaj si želiš za svoj rojstni dan? what would you like for your birthday?
    hoteti in želéti je dvoje, ni isto willing and wishing are not the same thing