Franja

ljúdje people (s konstr. v sg ali pl); folk(s); (svet) the public, the world, mankind

stari ljúdje old people
(zelo) mnogo ljudi (a great) many people
preprosti ljúdje simple people, ordinary folks
ljúdje z dežele country people, country folk
mali ljúdje (figurativno) people of small means and no standing
prijatelj ljudi philanthropist
izkorišcevalec ljudi slave driver, hard taskmaster
iti med ljudi to mix with society, to go into society
on ne hodi med ljudi he keeps himself to himself, he shuns company, he avoids society, he lives out of the world
on sovraži ljudi he is a misanthrope
oni so pošteni ljúdje they are honest people
Angleži so čudni ljúdje the English are a strange lot
ljúdje govorijo, da... it is rumoured that... there's a story going the rounds that...
vsi ljúdje to vedó it is generally known, all the world knows it
kaj bodo rekli ljúdje? (figurativno) what will Mrs. Grundy say?, what will the world say?
kar ljúdje pomnijo within the memory of men, within living memory
ljudi morate vzeti kakršni (pač) so you must take the world as it is

load¹ [loud] samostalnik
tovor; breme (tudi fig); naboj (električni, strelnega orožja); upor (mehanični)
arhitektura obremenitev, nosilnost; število delovnih ur, delovna norma
množina, pogovorno obilje
ameriško, sleng dobra mera alkohola

load factor faktor obremenitve
cart-load breme (sena, krompirja)
loads of na kupe, mnogo
a load on the mind breme na duši
to take a load off one's mind rešiti se skrbi, odvaliti kamen od srca
under load natovorjen
ameriško, sleng get a load of this dobro poslušaj
ameriško, sleng to have a load on biti nacejen

loaf⁴ [louf]

1. neprehodni glagol
pohajkovati, postopati, lenariti

2. prehodni glagol (away)
zapravljati čas

pogovorno to loaf on s.as. zapravljati čas na račun ali stroške drugega

loan¹ [loun] samostalnik
posojilo, posojanje, sposojanja; sposojenka (beseda)

on loan sposojeno, na posojo
may I have the loan of? si lahko sposodim?
to take up a loan on s.th. vzeti posojilo na kaj
government loan državno posojilo
ekonomija loan on securities lombardno posojilo

location [loukéišən] samostalnik
namestitev, prostor, lokacija; prizorišče zunanjega snemanja (film); določitev prostora, položaja (tudi vojska)
avstralsko farma
ameriško zemljišče
ameriško rudišče

location scene scena zunanjega snemanja (film)
on location pri zunanjem snemanju

loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
de loin od daleč, iz daljave
de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
non loin de ne daleč od
plus loin dljè, dljè nazaj
loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
aller, mener loin imeti velike posledice
ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
porter loin daleč segati
voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
pas à pas on va loin počasi se daleč pride
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca

lók geometrija arc; (obok) arch; (zavoj) curve, bend, turn; (orožje, violinski) bow

napeti lók to bend (ali to draw) the bow
(pre)napenjati lók (figurativno) to push things to extremes
strelec z lókom archer, bowman, pl -men
streljanje z lókom archery
sprožiti lók to discharge a bow, to shoot an arrow
brenkati z lókom to twang
doba uporabe lóka in puščice (strelice) age of the bow and arrow
on preveč napenja lók (figurativno) he claims too much, he aims too high, he has ideas over his station

long¹ [lɔŋ] pridevnik
dolg; dolgotrajen, dolgovezen
pravno časovno odmaknjen
(tudi ekonomija) dolgoročen
ekonomija čakajoč na zvišanje cen

long arm dolga roka, oblast
to make a long arm iztegniti roko po čem
at long bowls borba na daljavo
ameriško long bit kovanec za 15 centov
as broad as it is long vseeno
a long chair ležalnik
by a long chalk in že kako
not by a long chalk kje neki
long clay dolga pipa
ekonomija a long date dolg rok
long dozen 13 kosov
a long drink pijača iz visokega kozarca
long ears neumnost
little pitchers have long ears otroci vse slišijo
a long family mnogoštevilna družina
the long finger sredinec
long in the finger tatinski, dolgoprst
a long face kisel, žalosten obraz
a long figure (ali price) visoka cena
a long guess negotova domneva
long hundred 120 kosov
long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
long home grob
long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
šport long jump skok v daljino
it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
long measure dolžinska mera
two long miles dve dobri milji
ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
to make a long nose pokazati osle
long odds neenaka stava
long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
it is long odds that stavim l proti 100
a long purse globok žep, mnogo denarja
navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
in the long run končno, konec koncev
long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
of long standing dolgoleten, star
to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
Long Tom daljnosežen top
to have a long tongue imeti dolg jezik
long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
long vacation letni oddih, poletne počitnice
to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
to take long views misliti na posledice
a long way round velik ovinek

long-fleld [lɔ́ŋfi:ld] samostalnik
šport igrišče za metalcem (kriket)

long-fleld off položaj daleč desno od metalca
long-fleld on položaj daleč levo od metalca

look¹ [luk] samostalnik
pogled (at)
(ednina ali množina) izraz (obraza), videz, podoba

good looks lepota
to have (ali take) a look at s.th. pogledati kaj
to cast (ali throw) a look at s.o. ošiniti koga s pogledom
to give s.th. a second look še enkrat ali natančneje kaj pogledati
let's have a look round razglejmo se
to take on a severe look strogo pogledati
there was an ugly look on his face preteče je gledal
I do not like the look of it zadeva se mi ne dopade
to wear the look of izgledati kot

look² [luk]

1. neprehodni glagol
gledati, pogledati, motriti, ogledovati (at)
pogovorno strmeti, čuditi se; biti videti, zdeti se; kazati (to, towards na kaj)
figurativno obrniti, nameriti, usmeriti (pogled, pozornost; at)
paziti (to na)
skrbeti (that da)
gledati (that da how kako)
upati, pričakovati; gledati na, biti obrnjen proti (to, towards)

2. prehodni glagol
gledati, pogledati, (s pogledom) izraziti

look here! poglej, poslušaj!
don't look like that ne glej tako, ne delaj takega obraza
look before you glej pred sebe
look and see sam poglej, sam se prepričaj
look you! pomisli!, pazi!, glej!
it looks promising videti je obetajoče
things look bad for him slabo mu kaže
he looks it videti je tak
it looks as if (ali as though) videti je, ko da bi
to look alive podvizati se
to look askance po strani gledati
to look o.s. again popraviti se (po bolezni itd.)
she does not look her age ne kaže svojih let
to look one's best pokazati se v najboljši luči
to look black (at s.o.) biti videti jezen (mrko koga gledati)
to look blue biti videti otožen, nesrečen
to look back nazaj pogledati, pomisliti na
he looks as if butter wouldn't melt in his mouth videti je, ko da ne bi znal do pet šteti
to look compassion at s.o. sočutno koga gledati
a cat may look at a king še mačka lahko pogleda kralja
to look daggers at s.o. z očmi koga prebadati
to look s.o. in the eyes gledati komu v oči
to look in the face pogledati čemu v obraz, videti kaj v pravi luči
to look death in the face gledati smrti v oči
to look a gift horse in the mouth; ali to look a horse trade in the tushes gledati podarjenemu konju na zobe
let him look at home naj pometa pred svojim pragom
to look like biti videti kot, biti podoben
he looks like my brother podoben je mojemu bratu
it looks like snow kaže na sneg
he looks like winning kaže, da bo zmagal
I look to live many years here pričakujem, da bom dolgo živel tukaj
to look one's last at s.o. zadnjič koga pogledati
look before you leap ne prenagli se, dobro premisli preden kaj storiš
to look round ogledati si
to look on the dark side of things biti črnogled
to look on the sunny side of things biti optimističen
to look sharp (with) pohiteti, podvizati se (s čim)
to look small pokazati se v slabi luči, napraviti slab vtis
to stop to look at a fence obotavljati se (kadar te čaka kaj neprijetnega)
to look one's thanks zahvaljevati se z očmi

look down neprehodni glagol
gledati dol

to look down on; ali to look down one's nose at zviška koga gledati, zaničevati
to look down one's nose gledati s prikrito jezo

look in neprehodni glagol
zglasiti se pri kom, obiskati (on koga)

look-in [lúkin] samostalnik
kratek obisk; vpogled (on v)
šport, sleng upanje na uspeh

to give s.o. a look-in obiskati koga, zglasiti se pri kom

look out neprehodni glagol
gledati ven; paziti, paziti se; biti pripravljen na kaj, pričakovati (for)
biti obrnjen, gledati (on na)

look-out [lúkáut] samostalnik
straža, stražnik, patrulja; opazovalnica; razgled (over)
budnost, čuječnost
figurativno upanje, pričakovanje
pogovorno stvar, zadeva

a bad look-out for s.o. slabo kaže za koga
to be on the look-out for; ali to keep a good look-out for biti čuječ, biti buden
that's his own look-out to je njegova stvar

loose³ [lu:s] samostalnik
dušek, neprisiljenost

to give a loose to one's feelings dati si duška
on the loose na svobodi, spuščen z vajeti, sleng divji
to live on the loose nemoralno živeti
sleng to go on the loose iti krokat, pijančevat

loose⁴ [lu:s]

1. prehodni glagol
odvezati, razvezati, zrahljati, odpeti, odrešiti, osvoboditi
navtika dvigniti (sidro); izstreliti (puščico), sprožiti (off , top)

2. neprehodni glagol
navtika dvigniti sidro, odpluti; streljati (at, on na, po)

to loose hold of s.th. popustiti
his tongue was loosed by drink alkohol mu je razvezal jezik

loosen [lu:sn]

1. prehodni glagol
popustiti, zrahljati, odvezati, razvezati (vozel, vezi, jezik); med omehčati (kašelj, stolico)
figurativno popustiti, ublažiti (disciplino); zrahljati (zemljo); spustiti, odrešiti, osvoboditi

2. neprehodni glagol
zrahljati se, odvezati se, odpeti se
figurativno popustiti, popuščati
medicina zmehčati se (stolica), popustiti (kašelj)

to loosen one's hold on (ali one's grip of) s.th. popustiti
to loosen one's purse strings biti radodaren

lopáta (-e) f

1. pala, badile:
njegove roke so kot lopate ha le mani grandi come pale

2. (lopati podoben del orodja, naprave) pala; strojn. benna:
(mlinsko) kolo na loparje ruota (del mulino) a pale
lopata vesla la pala del remo
grad. zasaditi lopato iniziare i lavori (a un edificio, a una costruzione)
drugi so delali, on pa se je samo naslanjal na lopato mentre gli altri sfacchinavano, lui se ne stava a guardare
zool. losova lopata palco di alce
navt. lopata sidra marra dell'ancora
strojn. lopate na turbini pale di turbina
navt. plalna lopata (plalnica) gottazza, sassola
vijačna lopata pala d'elica