Franja

Zadetki iskanja

  • potrpežljívost patience; forbearance; endurance; indulgence

    izgubiti potrpežljívost to be out of patience, to lose one's temper
    moja potrpežljívost je pri kraju my patience is completely exhausted, I have lost all patience, my patience is at an end
    preskusiti svojo potrpežljívost to try one's patience
    nočem zlorabljati vašo potrpežljívost I will not tax your patience
    še taka potrpežljívost ima svoje meje (figurativno) even a worm will turn
  • poučljív teachable; ready ali eager to be taught (ali to learn)

    poučljív otrok an apt pupil
  • povabílo invitation

    na povabílo at the invitation (koga of someone)
    povabílo na večerjo invitation to dinner
    pismeno povabílo letter of invitation
    sodno povabílo (poziv) summons
    sprejeti (odkloniti) povabílo to accept (to decline) an invitation
    šel sem tja na njegovo povabílo I went there at his invitation (ali request)
    z veseljem sprejmem vaše prijazno povabílo I accept with pleasure your kind invitation
  • povêlje order; command

    po povêlju, na povêlje to order, by order
    dnevno povêlje vojska order of the day
    izdati povêlje to issue an order
    to sem storil na njegovo povêlje I did it at his command
    izvršiti povêlje to carry out an order
  • poveljeváti to command, to be in command of; to lead

    poveljeváti armadi to command an army
  • pove|zati [é] (-žem)

    1. snop, balo: schnüren, binden, zusammenschnüren, zusammenbinden, [aneinanderbinden] aneinander binden; v snop ipd.: einbinden in
    povezati v snop büscheln; einschnüren, z žico: drahten, z verigo: zusammenketten; z obročem: einreifen, umreifen

    2. (sklopiti) verkoppeln, koppeln (z an), [aneinanderkoppeln] aneinander koppeln; z vijaki: [aneinanderschrauben] aneinander schrauben; (dati skupaj) zusammenfügen

    3. (narediti povezavo) verbinden; s cevmi: verrohren; mrežasto: elektrika, tehnika vernetzen; (premostiti) überbrücken

    4. medicina verbinden, bandagieren, (fiksirati navzgor) hochbinden

    5. figurativno in Verbindung bringen, verknüpfen, stavek z drugim: beiordnen; misli: zusammenfügen
  • povleč|i [é] (-m) vleči

    1. ziehen (tudi brazdo, črto)

    2. sunkovito: reißen, s silo: zerren, (pocukati) zupfen (an)

    3. tehnika mitnehmen

    4. agronomija in vrtnarstvo (pobranati) abeggen

    5.
    povleči iz (steklenice) einen kräftigen Zug aus (der Flasche) tun
    povleči dim iz cigarete einen Zug/ein paar Züge an der Zigarette tun
    povleči pipo ein paar Züge aus der Pfeife rauchen

    6.
    povleči koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (jemanden) nasführen
    | ➞ → potegniti
  • povod|ec [ó] moški spol (-ca …) za psa: die Leine, Hundleine; za konja, dresurni: die Longe
    imeti na povodcu an der Leine halten/haben
    figurativno držati na povodcu am Gängelband führen, gängeln
  • povrníti to return; to render; to repay; to give back

    povrníti voznino to refund someone's fare
    povrníti dobro za slabo to return (ali to render) good for evil
    povrníti milo za drago; (šilo za ognjilo); enako z enakim to give tit for tat
    povrníti zlo za zlo to return (ali to render) evil for evil, to take an eye for an eye
    stroški mu bodo povrnjeni he will be reimbursed his expenses
    ne povrníti česa (ne se izkazati hvaležnega) to make no return for something
    povrníti se to return
  • površin|a2 ženski spol (-e …) (vrhnja plast) die Oberfläche; gradbeništvo, arhitektura die Decke (cestna Straßendecke); -oberfläche (meseca Mondoberfläche, morja Meeresoberfläche, telesa Körperoberfläche, vode Wasseroberfläche)
    obdelava površine tkanine: die Oberflächenausrüstung, die Oberflächenveredelung
    odtok s površine geografija der [Oberflächenabfluß] Oberflächenabfluss
    na površini auf der Oberfläche, rudarstvo übertage
    po celi površini ganzflächig
    točka na površini der Oberflächenpunkt
    na površino an die Oberfläche, rudarstvo nach über Tage
    z veliko površino großflächig
    država z veliko površino der Flächenstaat
  • površj|e srednji spol (-a …) die Oberfläche (zemeljsko Erdoberfläche)
    spraviti na površje zu Tage fördern, figurativno an die Oberfläche bringen, čustva ipd.: hochspülen
    priti na površje an die Oberfläche kommen/gelangen, čustva: hochgespült werden
  • povzročítelj; povzročíteljica causer; inducer; agent; author, authoress; (nemirov, ipd.) provoker, fermenter

    povzročítelj; -ica nesreče person responsible for an accident
    povzročítelj; -ica te bolezni je virus this disease is caused by a virus
  • pozív appeal; (uraden) summons; (vojaški) call-up; injunction

    sodni pozív subpoena, writ (of summons), (z grožnjo kazni) (writ of) subpoena
    napisati pozív to draw up a writ
    pozív v vojsko, na orožne vaje call-up
    izročiti pozív to serve with a summons (ali a writ), to summons
    odzvati se, ustreči nujnemu pozívu to obey an urgent summons
  • poznánstvo acquaintance; acquaintanceship

    gojiti, vzdrževati poznánstvo z to cultivate the acquaintance of
    skleniti poznánstvo z to form an acquaintance with, to become acquainted with
    priložnostno poznánstvo casual acquaintance
    bežno poznánstvo nodding acquaintance
  • pozna|ti (-m) spoznati

    1. koga: kennen (kot als, po an)

    2. kot znanca: kennen, bekannt sein mit, dobro: gut kennen, gut bekannt sein mit; na videz: vom Ansehen kennen
    poznati do obisti in- und auswendig kennen

    3. mesto, deželo ipd.: kennen
    poznati kot svoj lastni žep wie seine eigene Tasche kennen
    poznati -kundig sein (deželo landeskundig, mesto stadtkundig, kraj ortskundig, pot wegkundig, figurativno svet weltkundig)
    ne poznati -unkundig sein, -fremd sein
    (dežele landfremd, mesta stadtfremd, kraja ortsfremd)

    4. razlike, stroko, kraj, pot ipd.: kennen, vertraut sein mit
    figurativno ne poznati mere kein Maß kennen
    ne poznati meja keine Grenzen kennen
    ne poznati pardona keinen Pardon kennen
    ne poznati razlike keinen Unterschied machen
    ne poznati šale keinen Spaß verstehen

    5. (vedeti za) pot, rešitev, sredstvo proti, dober lokal: wissen (den Weg …)
    poznati zadevo Bescheid wissen

    6. pomembnost zadeve ipd.: (zavedati se) um (etwas) wissen
    |
    figurativno po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister
  • požréti to swallow (up); to devour

    požréti svojo besedo to eat one's words
    žalitev to swallow the affront, an insult
    to požre ves moj zaslužek this swallows up all my earnings
  • praebitor -ōris, m (praebēre)

    1. dajalec: usitati muneris Ambr.

    2. = gr. πάροχος preskrbovalec, priskrbovalec, dobavitelj, založnik, zalagalec: an tu id agis ut Macedones non te regem suum sed ministrum et praebitorem sperent fore Ci., bene ministrum et praebitorem quia sordidum regi melius etiam quod largitionem corruptelam dixit esse Ci.
  • praeceptīvus 3, adv. (praecipere) predpisen, predpisujoč: Ambr., Isid., ergo ista praeceptiva pars summovenda est, quia quod paucis promittit, praestare omnibus non potest Sen. ph., an haec pars philosophiae, quam Graeci παραινετικήν vocant, nos praeceptivam dicimus, satis sit ad consummandam sapientiam Sen. ph., portemus praeceptivo modo dicens Tert.; adv.: portemus inquit, non portabimus, praeceptive, non promissive Tert.
  • praecipitātiō -ōnis, f (praecipitāre)

    1. (naglo) padanje, (nenadno) strmoglavljenje, (nenadno) strmoglavljanje: tunc autem succidatur margo, quae sustinet harenam; ita harena fluctibus subruta efficiet in mare pilae praecipitationem Vitr., consilium omne et paenitentiam inrevocabilis praecipitatio abscidit Sen. ph., imperitis ac rudibus nullus praecipitationis finis est: in Epicureum illud chaos decidunt, inane, sine termino Sen. ph., etiam si aliquando ut venenum et praecipitatio et naufragium ex inopinato profuit Sen. ph., quanta cum praecipitatione volvuntur Sen. ph., mundum ferri per inmensum et cadere quidem, sed non apparere an cadat, quia praecipitatio eius aeterna est Sen. ph., nimbus autem quanto repentinus est, tanto vehementior, et quanto improvisior praecipitatio eius est, tanto breviore casu restringitur Ap.

    2. padec, poguba, pogubljenje: Ambr.
  • prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

    1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

    2. v javnosti
    a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
    b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
    c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.