Franja

satisfy [sǽtisfai]

1. prehodni glagol
zadovoljiti (koga), ugoditi (komu); nasititi (koga), potešiti (glad); dati zadovoljstvo; odstraniti (sum, dvom, strah); prepričati (of o)
zagotoviti (that da)
izpolniti (pričakovanja, prošnjo); popraviti (krivico)
pravno odškodovati (koga), izplačati (koga), poravnati (dolg); zadostiti (obveznostim)

2. neprehodni glagol
zadovoljiti, biti zadovoljiv, ne biti pomanjkljiv
cerkev delati pokoro

to satisfy doubts razpršiti dvome
to satisfy one's curiosity utešiti, nasititi svojo radovednost
to satisfy the examiners napraviti izpit z zadostnim uspehom
I am satisfied that he is wrong prepričan sem, da on nima prav
to rest satisfied zadovoljiti se

sauter [sote] verbe intransitif skočiti, skakati, poskočiti; poskakovati (de joie od veselja); planiti (sur na); odleteti (gumb); póčiti (steklo); pregoreti (varovalka); eksplodirati; commerce bankrotirati; familier izgubiti svojo službo; familier planiti kvišku, vzkipeti, razjeziti se; verbe transitif preskočiti; pražiti v maslu; sport prehiteti; agronomie naskočiti; populaire spati (quelqu'un s kom); figuré preskočiti, izpustiti, površno prebrati (in spregledati)

sauter à bas de son lit skočiti iz postelje
sauter à cloche-pied skakati po eni nogi
sauter à la corde preskakovati vrv
sauter au cou de quelqu'un pasti komu okrog vratu
sauter un fossé preskočiti jarek
sauter en parachute skočiti s padalom
sauter une page, une ligne preskočiti eno stran, eno vrsto
sauter le pas (figuré) priti do (tveganega) sklepa
sauter à pieds foints par-dessus les difficultés z lahkoto iti preko težav
cela saute aux yeux to bije, to bode, pade v oči; to je popolnoma jasno
on la saute (familier) lačen sem
et que ça saute! (familier) hop! kar hitro!
sauter en hauteur, en longueur, à la perche skočiti v višino, v daljino, s palico
l'élève a sauté une classe učenec je preskočil en razred
le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini
reculer pour mieux sauter (figuré) izogniti se trenutni nevšečnosti, le da bi pozneje padli v še večjo
faire sauter un pont pognati v zrak, razstreliti most
faire sauter une porte razbiti vrata
faire sauter la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
faire sauter quelqu'un spraviti koga ob službo
faire sauter des pommes de terre pražiti krompir v maslu
faire sauter la bande d'un journal pretrgati ovitek pri časopisu

Sáva (reka) the (river) Sava

vodo v Sávo nositi (figurativno) to carry coals to Newcastle
misliš, da sem danes po Sávi priplaval (figurativno) do you see any green in my eye?, do you think I'm still wet behind the ears?
nisem včeraj po Sávi priplaval (figurativno) I was not born yesterday

save² [séiv]

1. predlog
poetično & arhaično razen, izvzemši

save and except razen, izvzemši
all save one (him) vsi razen enega (njega)
save only he razen njega, samó on ne
the last save one predzadnji

2. veznik
razen če, če ne, razen (that da)

I felt well save that I had a headache počutil sem se dobro, razen da me je bolela glava

3. prislov

save for izvzemši
save for two broken windows the house was intact razen dveh oken je hiša bila nepoškodovana

scapula¹ -ae, f (prim. umbr. scapla = lat. scapulam)

1. ploščata kost ob plečih, lopatica, rame, rama, hrbet, nav. v pl. scapulae -ārum, f lopatice, rame, ramena, hrbet; v sg.: VULG.; v pl.: PL., CA. AP. FEST., VARR., O., CELS., SEN. RH., CL., P. F. idr., scapulas perdidi TER. dodobra sem jih dobil po grbi, scapulas praebere verberibus SEN. PH., nudis scapulis aut semitectis SEN. PH.

2. metaf. (z)gornji del česa: machinae VITR. zgornji konci grede, montium TERT. gorska slemena. – Kot nom. propr. Scapula -ae, m Skápula, priimek Kornelijevega rodu, npr.
a) P. Cornelius Scapula Publij Kornelij Skapula: L.
b) P. (Quinctius) Scapula Publij Kvinkcij Skapula, upnik svojega sorodnika Gaja Kvinkcija: CI.
c) T. Quinctius Scapula Tit Kvinkcij Skapula, ki je začel vojno proti Cezarju v Hispaniji; po bitki pri Mundi se je dal usmrtiti in sežgati svojemu sužnju: CI. EP., AUCT. B. HISP. – Od tod adj. Scapulānus 3 Skápulov: horti CI. EP.

schedule [britanska angleščina šédju:l ameriško skédžul]

1. samostalnik
tabela; seznam, popis; urnik; načrt, plan; razpored, program; formular
ameriško vozni red
arhaično listina, dokument

according to schedule po načrtu, kot domenjeno
on schedule o pravem času, točno
schedule of creditors ekonomija seznam upnikov
price schedule cenik
to file one's schedule figurativno bankrotirati
the train runs to schedule vlak prihaja, dospe točno

2. prehodni glagol
sestaviti (vnesti v) seznam (popis, tabelo); napraviti razpored, program; načrtovati, planirati; vnaprej določiti; klasificirati; dodati dostavek zakonu (listini)

scheduled ship redna ladja
the ship is scheduled to sail on June 20 ladja odpluje (po voznem redu) 20. junija
to schedule the publication for May načrtovati objavo za maj
to schedule a new train vpeljati nov vlak (v vozni red)
the train is scheduled to leave at five vlak odpelje po voznem redu ob petih
he is already scheduled to come here je že predvideno, da pride (on) sem

schweifen Blick: bloditi; Mensch: pohajkovati; Technik kriviti; schweifen lassen Blicke: pogledovati (sem in tja)

scout¹ [skáut]

1. samostalnik
vojska izvidnik, oglednik, ogleduh; izvidniško letalo, izvidniška ladja; ogledovanje
vojska rekognosciranje, poizvedovanje
pogovorno star prijatelj
sleng dečko
Oxford, univerza sluga, strežnik (študentov)

scout car vojska izvidniško (oklopno) vozilo
boy scout, girl scout skavt, skavtinja
on the scout na poizvedovanju, na preži

2. neprehodni glagol
ogledovati, razgledovati
vojska rekognoscirati; iskati; (budno) opazovati

I spent the day scouting for work ves dan sem iskal delo

scrībō -ere, scrīpsī, scrīptum (indoev. kor. *sqerībh-; prim. osk. scriftas = lat. scriptae, umbr. screhto = lat. scriptum, umbr. screihtor = lat. scripti (pf.), gr. σκάριφος črtnik, pisalce, σκαριφάομαι raziti, risati; stvnem. scrīban = nem. schreiben sta izpos. iz lat.)

1. s kakim šilastim orodjem (v)raziti, (v bron ali kamen) vrezati (vrezovati, vrezavati), urezati (urezovati, urezavati), (na)črtati, (na)risati: fugitivo stigmata Q., genas scribentibus ungulis PRUD. (s)praskati, hos versus Lacedaemonii exsculpserunt neque aliud scripserunt N. in niso dali nič drugega vrezati, linguam scribere CI., in aqua scribere CAT., Apelleae cuperent te scribere cerae STAT. risati; occ.
a) porisati, očrtati, poslikati: frontem tabernae scorpionibus scribam CAT., arvaque sanguineo scribit rutilantia gyro STAT., quaeque Attalicis ... aulaeis scribuntur acu SIL. se (u)veze.
b) očrtati, orisati, osnovati: in linea trigonum paribus lateribus et intervallis VITR., formam secundum rationem loci PLIN. IUN.

2. pisati, napisati, zapisati (zapisovati): PL., VARR., CAT., PR., TIB., LUCAN. idr., litteram nullam CI., litteris (s črkami) Q., erat scriptum ipsius manu CI., sua manu scripsit L., nihil erat clausum, nihil obsignatum, nihil scriptum CI. zapisano, (kot imovina) popisano, scripta „soror“ fuerat, visum est delere sororem verbaque correptis incīdere talia ceris O. (starodavniki so besedilo „včrtavali“ v voščene tablice), scribere decore AMM. lepo pisati; z osebnim obj.: nullos habeo scriptos PL. zapisanih; z dvojnim acc.: cum ... se A. Cornelium Cassum consulem scripserit L. se je zapisal (podpisal) kot konzul Avel Kornelij Kas; pren.: mihi scripta illa dicta sunt in animo TER. vpisane, vtisnjene; occ. popisati (popisovati): columna litteris gentis eius scripta CU., scriptis postibus hinc et inde totis MART., scriptus et aeterno nunc primum Iuppiter auro MART. z zlatim napisom ovekovečen, ceram ossibus (= stilis osseis) scribere ISID. 3. pisati komu, pis(me)no (= v pismu) naznaniti (naznanjati), (ob)javiti, poročati, sporočiti (sporočati), naročiti (naročati), (za)ukázati ((za)ukazáti, (za)ukazováti), zahtevati, prositi; z obj.: litteras (pismo) ad Pompeium CI. EP., litteris scriptis L., epistulam PLIN. IUN., epistulam ad aliquem CI., N., Q., salutem (pozdrav) patri PL., haec scripsi properans, haec ad te scripsi verbosius, nihil mihi scripsisti in ista epistula si quid ad me scripseris CI. EP.; z de: scribere ad aliquem de aliquo accuratissime CI. koga komu zelo (toplo) priporočiti (priporočati), Medico, Curio, Lyconi de te scripsi diligentissime, in quā (sc. epistula) de agro Campano scribis CI. EP.; abs.: omni die ad eum scripsit N. Vsebina pisma kot poved v ACI: PL. idr., scribis te cognovisse, ad te scripseram me in Epiro futurum CI. EP., in litteris scribit se celeriter affore C., post paulo scribit sibi milia quinque esse domi chlamydum H.; v pass. z ACI in NCI: scribitur nobis magnam veteranorum multitudinem Romam convenisse BRUTUS ET CASSIUS AP. CI. EP., scriptum est etiam quaesivisse Socratem CI., haec avis scribitur conchis se solere implere CI.; kot zahtevni stavek v cj.: scribit Labieno, veniat C., collegae scripsit, Aquileiam ut veniret L., ut ad me scriberet, ut in Italiam venirem CI. EP., Scipioni scribendum, ne bellum remitteret L.; z odvisnim vprašanjem: PLIN. IUN. idr., nec scribis, quam ad diem te expectamus CI. EP., scribe aliquando ad nos, quid agas CI. EP.; poklas. z inf.: scribitur tetrarchis obsequi T. da naj poslušajo.

4. (kot slovstvenik, književnik, literat, pisalec listin idr.) pisati, napisati, spisati (spisovati), sestaviti (sestavljati), zložiti (zlagati), poročati, sporočiti (sporočati); abs.: Demophilus scripsit, Marcus vortit barbare PL., poëta cum primum ad scribendum animum appulit TER. pesnikovanje, se ad scribendi studium contulit CI. podal se je v slovstvo (v pesnikovanje), Servius hanc urbanam militiam respondendi, scribendi, cavendi secutus est CI., sic raro scribis (po nekaterih izdajah scribes), ut toto non quater anno membranam poscas H., cur quidquam scribunt aut loquuntur? CORN., Plutarchus ista scribit GELL.; s praep.: hac super re scribam ad te CI. EP., scripsit super hoc plenissime octo voluminibus HIER., de Alexandri laudibus scribere GELL.; s prolept. obj.: fabulam PL., TER., defensionem, historiam CI., libros CI. EP., libellos, mimos O., carmen in aliquem CI., poëmata, ducentos versus H., testamentum DIG., testamenta CI., leges CI., senatus consultum CI.; od tod (abs.) adesse scribendo ali esse ad scribendum CI. biti navzoč pri pisanju senatskega sklepa; z ACI: Africanum scribit Cato solitum esse dicere CI., ibi eum perisse scriptum reliquerunt N. so pis(me)no sporočili; metaf.: inopia ac miseria scripsit legem L. sta bili povod za sestavo (za pisanje, za sestavo) tega zakona, sta sprožili sestavo tega zakona, testamentum, quod pietas, fides, pudor scripsit PLIN. EP.; occ. opisati (opisovati), popisati (popisovati), ope(va)ti; abs.: maior scribendi diligentia EUTR. skrbnejše opisovanje; z obj.: res gestas L., bellum L., S., bella, fortem Scipiadam H., quis Martem ... digne scripserit H., quem (sc. Marium) scripsissem CI. EP. bi bil opeval; v pass.: Cyrus ille a Xenophonte non ad historiae fidem scriptus CI., sunt aliis scriptae quibus alea luditur artes O. drugi so popisali umetnost kockanja, scribetur tibi forma loquaciter et situs agri H., scribēris Vario (dat.) fortis H. Varij te bo opisal kot junaka, fons supra scriptus VITR.

5. occ.
a) kot držpr. in voj. t. t. (med vojake) zapísati (zapisáti, zapisováti), vpísati (vpisáti, vpisovati), (vojake) nabrati (nabirati), (na)snubiti: milites, legiones S., supplementum legionibus CI., milites in supplementum L., exercitui supplementum S., exercitum L., quattuor milia peditum L., novorum militum ea pars, quae scripta in Histriam provinciam esset L., ex his tribubus scriptos iuniores duo tribuni ad bellum duxere L., socios navales (pomorščake) scribere L.; podobno: quinque milia colonorum Capuam scribere L.; metaf. o drugih osebah: scribe tui gregis hunc H. sprejmi (štej) tega med svoje prijatelje.
b) kot jur. t. t. α) koga za (kot) kaj zapisati (zapisovati), določiti (določati, določevati), postaviti (postavljati): aliquem heredem (za dediča) AUCT. B. ALX., PLIN. IUN., Q., SUET., IUV. idr., illum heredem et me scripserat CI., in testamento ... patris heredes erant scripti ... C., ut scribare secundus heres H., scribere aliquem alicui coheredem SEN. PH., T., aliquem exheredem DIG., aliquem tutorem CI. β) oporočiti (oporočati), z oporoko (v oporoki) določiti (določati), zapustiti (zapuščati), voliti komu kaj: alicui legatum PLIN. IUN., servo libertatem DIG.
c) kot poslovnega jezika t. t. s pis(me)nim nakazilom ali z menico plačati (plačevati) koga, pis(me)no nakazati (nakazovati) komu denar: ICTI. idr., alicui nummos PL., scribe decem (sc. milia sestertiûm) a Nerio H. daj mu izplačati po Neriju 10.000 sestercijev, nakaži mu pri Neriju 10000 sestercijev (prim. rescrībō). – Od tod

I. subst. pt. pr. scrībēns -entis, m pisatelj, zgodovinopisec (zgodovinar), pesnik: quae scribentis animum ... sollicitum efficere posset L., quae in tali re memorabilis scribentibus videri solet L., nec video de tot scribentibus unum O. v tolikem številu pesnikov. –

II. subst. pt. pf. scrīptum -ī, n „(o)črtano“, „(na)pisano“

1. črta na igralni deski: duodecim scriptis ludere CI. igrati, ludus duodecim scriptorum Q. igra (z raznobarvnimi kamenčki [calculi]) na igralni deski (razdeljeni po križajočih se črtah (scripta) na 25 štiriogelnikov).

2. pisanje, spis, sestavek, pesem: CORN., CAT. idr., multi Graeci de harum valvarum pulchritudine scriptum reliquerunt CI., laudavit pater scripto meo CI. EP. po spisu (govoru), ki sem ga bil jaz sestavil, in scripto multo essem crebrior CI. EP. v pisanju pisem, debueram scripto certior esse tuo O. po tvojem pismu, regale scriptum O., adire aliquem scripto T. pis(me)no, in quo libro scriptum invenitur Q., ex scriptis apparet CI., in scriptis relictum esse CI. med spisi, pis(me)no, Latina scripta CI., optima scripta Graecorum H., Lucili scripta H. pesmi, scripta recitare H.

3. occ.
a) pis(me)na odredba, pis(me)ni ukaz, zakonito (zakonsko) določilo, zakon: scripto illo istius sententiam dicere vetabatur CI., quam tu mihi ex ordine recita de legis scripto populi Romani auctionem CI., multum contra scriptum dixit CI., tabellas ei ... scriptum habentes tradidit L. zakon vsebujoče; pl. scripta zdravniški zapiski, knjiga zdravniških zapiskov: magistrum scripta habere oportet VARR.
b) osnutek, zasnova (spisa), načrt, zamisel, zapisek (zapiski), spisek, koncept: oratio propter rei magnitudinem de scripto dicta CI. bran po osnutku (konceptu), rem agere de scripto CI. predavati po zapiskih, de scripto praeire PLIN. narekovati molitev.
c) črka ali pisménka (písmenka) kakega spisa = dobesedni pomen (naspr. sententia): cum videtur scriptoris voluntas cum scripto ipso dissentire CI.

Opomba: Sinkop. pf. scrīpstī (= scrīpsistī): PL.; scrīpstis (= scrīpsistis): ENN. AP. NON.; inf. scrīpse (= scrīpsisse): LUC., AUS.

se (nedoločno) oneself (oneself)

urezati se to cut oneself (oneself)
urezal sem se I cut myself
rešil se je he saved himself
pes se je ranil the dog hurt itself
imata se rada they love each other
imajo se radi they love one another
ne ve se, kdaj bodo prišli one does not know (ali you don't know, people don't know, it is not known) when they will come
misli se... it is understood; it is thought, people think
govori se people say, it is rumoured
o tem se govori po mestu it is the talk of the town

se se

él se lava on se umiva
se dice, dícese pravijo
veráse (se verá) luego bomo takoj videli
¡se agradece! (pop) hvala lepa!
¡ya se sabe! (pop) seveda! kajpak!
se (= le, les)
yo se lo dije (a él) rekel sem mu (ji, jim, Vam) to
¡díselo (a él)! reci mu to!
érase un rey nekoč je bil kralj (v pravljicah)
se tiene mucho dinero (on) ima mnogo denarja

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

sea [si:] samostalnik
morje; ocean; val
figurativno veliko prostranstvo, velika množina
figurativno morje, mnogo, veliko

at sea na morju
in the open sea na odprtem morju
on the sea na morju, ob morju
beyond (over) sea(s) prek, onstran morja
by sea and land po morju in po kopnem
between devil and deep sea med dvema zloma, med nakovalom in kladivom
seas of blood figurativno morja, potoki krvi
a sea of clouds morje oblakov
a sea of difficulties morje (mnogo, veliko) težav
seas mountains high kot gora visoki morski valovi
a sea like a looking glass, a sea like a sheet of glass kot zrcalo (steklo) gladko morje
sea protest dokazilo pomorske nezgode
sea shanty mornarska pesem
the four seas štiri morja okrog Velike Britanije
choppy sea nagubano, nagrbančeno morje
a heavy (rough) sea razburkano morje
the high sea odprto morje; morje zunaj teritorialnih voda
long sea dolgi pravilni morski valovi
short sea kratki nepravilni valovi
I am (all) at sea figurativno čisto sem zmeden (v dvomih), ne vem, kaj naj naredim
to follow the sea biti pomorščak
when the sea gives up its dead figurativno na sodni dan
to go to sea vkrcati se; postati mornar
to head the sea pluti proti valovom
to put to sea spustiti (ladjo) v morje, splaviti (ladjo)

seat¹ [si:t] samostalnik
sedež, stol, stol brez naslonjala, klop, sedišče; prestol; zadajšnji del hlač; sedalo, zadnjica; bivališče, sedež, posestvo (dvorec); način vedenja

the seat of the disease žarišče bolezni
reserved seat rezerviran sedež
I have booked three seats for Hamlet vzel (rezerviral) sem tri sedeže za Hamleta
he has a good seat dobro sedi na konju
he has a seat on the board on je član odbora
keep your seat! (nikar) ne vstajajte!
to lose one's seat pasti iz sedla; ne biti ponovno izvoljen v parlament
he lost his seat in Parliament izgubil je svoj sedež v parlamentu, ni bil zopet izvoljen v parlament
to resume one's seat zopet sesti
to take a seat sesti
to take one's seat sesti na svoj (stalni) sedež
take your seat please! sedite, prosim!
I spent the weekend at his seat in Sussex preživel sem konec tedna na njegovem podeželskem dvorcu v Sussexu

seat² [si:t] prehodni glagol
dati (odkazati, posaditi na, nuditi) sedež (komu); namestiti, popraviti sedež; opremiti s sedeži; popraviti (zakrpati) sedalo pri stolu, zadajšnji del hlač; namestiti na podnožje, na stojalo; montirati (stroj); izvoliti v parlament, posaditi na prestol, ustoličiti; (pasivno) sedeti, imeti (svoj) sedež
(refleksivno, arhaično) naseliti se

seated in the armchair sedeč v naslanjaču
a deeply seated error globoko ukoreninjena zmota
be seat ed! izvolite sesti!
I seated myself on... sedel sem na...
the hall was seated v dvorano so postavili stole
to be seated for 500 persons imeti 500 sedežev (o dvorani)
this hall can seat 3000 people v tej dvorani je sedežev za 3000 oseb
to seat a candidate izvoliti kandidata v parlament
the car will seat six comfortably v avtu lahko udobno sedi šest oseb
to new-seat a chair napraviti novo sedalo stolu, podplesti s slamo stol

sêbi

priti k sêbi to come to oneself
ko sem prišel k sêbi when I came to (myself)
imam le malo denarja pri sêbi I have only a little money on me
samo o sêbi govoriti to egotize
priti spet k sêbi to recover oneself, to come round
spraviti koga k sêbi to bring someone round

séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
seči po klobuku prendere il cappello
seči si v lase passarsi la mano nei capelli

2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

4. pren.
spet seči po cigaretah riprendere a fumare
seči po knjigi leggere
seči po palici picchiare, bastonare
seči po steklenici essere un ubriacone

5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
seči globoko v žep pagare caro
seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
PREGOVORI:
dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina

seem [si:m] neprehodni glagol
zdeti se, zazdeti se, dozdevati se, videti se

all seemed pleased vsi so bili videti zadovoljni
apples do not seem to grow here videti je (najbrž) jabolka ne rastejo tu
I seem to be... zdi se, da sem...
it seems to me zdi se mi, mislim
it seems good to me zdi se mi prav (dobro)
it seems that he cannot deny it videti je (kazno je), da ne more tega zanikati
I seem to have known them for ages zdi se mi (imam vtis), da jih poznam že celo večnost
I can't seem to unlock this door teh vrat preprosto ne morem (znam) odpreti
he does not seem well ni videti (čisto) zdrav
she seems to be tired videti je utrujena
so it seems tako se zdi, tako je videti
there seems no need of help zdi se, da pomoč ni potrebna
arhaično me seems, me seemeth zdi se mi
me seemed zdelo se mi je

sȅf m (t. sehiv, ar.) nehotena pomota: ja sam bio sef nehote sem se zmotil; sef si ti u računu zmotil si se v računu

sēgnis -e, adv. sēgniter (sēgne) (iz *sēq-nis, sor. z gr. ᾗκα [iz *σῆκα] mirno, počasi, tiho, slabo, ἥττων slabši, manjši, neznatnejši, ἥκιστος najslabši, najneznatnejši, najpočasnejši, ἡττάομαι sem slabši, podlegam, doživljam poraz, ᾗττα poraz) počasen, mudljiv, zamuden, obotavljiv, mlahav, medel, mlačen, lenokrven, len, leniv, lenoben, malomaren, ravnodušen, brezbrižen, nebrižen, neprizadeven, neskrben, brezskrben, (v)nemaren, nevesten (naspr. industrius, promptus); abs. (o osebah in živalih): SEN. PH., PLIN., Q., IUST. idr., quia tardius irent propter onus segnes H., tecum dummodo sim, segnis inersque vocer TIB., segnem volvi sinit V. nezmožnega bežati, laudando promptos et castigando segnes T., segniores castigat atque incitat C., si cui adhuc videre segnior fuisse CI. EP., bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas S., haud illo segnior ibat Aeneas V., equus ... segnior annis V.; (o neosebnih subj. in abstr.): LUCAN., SEN. TR., VAL. FL. idr., campus V. oslabelo, carduus V. ali silva Q. neploden, militia, obsidio L. mlačno opravljena (opravljana, (iz)vršena), pugna L. mlačno bojevana, segnius bellum L. mlačneje bojevana, segnis pes H., mora L., O. medla, obotavljajoča, aquae CU. ali Arar PLIN. počasi (leno) tekoč(e), aetas CU., ingenium T., cultus terrae segnior CI., segnior mors L. počasnejša (= smrt zaradi strupa, naspr. z mečem zadana smrt), segnissimi corporis excrementum AP.; s praep.: segnis ad imperandum CI., segnior ad respondendum CI., segnes ad persequendum N., segnior ad alia factus consilia erat L., nec ad citharam segnis nec ad arcum O. (o Apolonu), ad laetitiam mens mea segnis erat O., gens segnis ad pericula T., non in Venerem segnis nocturnaque bella V., segnior in bellum IUST.; redko z in z abl.: senatu segniore in exsequendis conatibus SUET.; poklas. z gen.: laborum T., occasionum T. pri porajajočih (ponujajočih) se priložnostih, operum segnes puellae CL.; pesn. z inf.: dextera non segnis fixo dare vulnera cultro O., segnesque nodum solvere Gratiae H. – Adv.

1. sēgniter: STAT., VELL. idr., segniter, otiose omnia gerere L., segniter eae voces acceptae T.; komp. sēgnius: CA. FR. idr., segnius homines bona quam mala sentiunt L., segnius consulere, fieri T.; pogosto z nikalnicami: nec segnius L., T., SUET., FL. ali non segnius PLIN., PLIN. IUN. ali haud segnius LUCAN. (in) z nič manjšo (= z večjo) vnemo, nihilo segnius S., L., N., PLIN. IUN. z nič manjšo (= s tem večjo) vnemo; superl. sēgnissimē: CASS.

2. (adv. acc. n.) sēgne: nihil ... agendum segne ratus AMM.