Franja

oleō -ēre -uī (nam. *odeō; prim. odor)

1. dišati, dehteti, vonjati: Pl., Plin., Iuv., Stat. idr., olentes menthae O., (sc. apium) olentia pascua V.; occ. smrdeti: Pl., Lucan., Mart., Icti. idr., olentis uxores mariti (= kozla) H.; metaf.: verba oblitterata et olentia T. zastarele. Skladi: dišati, vonjati po čem z abl.: Afr. ap. Non., nardo Pr., Arabo rore O., olentia sulphure stagna; še pogosteje z acc.: Ter., Varr., o. unguenta Pl., vina oluerunt Camenae H., pastillos Rufillus olet, Gorgonius hircum H., unguentum magis laudari, quod ceram quam quod crocum olere, videatur Ci., nihil o. Pl., Ci. ep.; z adj. in adv.: grave olens V. močno dišeč, suave olens V., Cat. prijetno dišeč, blagodišeč, bene o. O., Ci., male Pl.

2. metaf.
a) dišati po čem = razode(va)ti, ovajati, (po)kazati kaj: malitiam Ci., nihil peregrinum Ci., verba olent alumnum Q., Epicurus nihil (acc.) olet ex Academiā Ci. nič ne diši po Akademiji = Epikur ne pozna nič akadem(ij)skega duha.
b) dišati = da(ja)ti se čutiti (spozna(va)ti, zazna(va)ti), čutiti se, zlahka biti zazna(va)n, spozna(va)ti: olet homo quidam Pl. čutiti ga je, voham ga, aurum olet huic Pl. moj denar mu diši = čuti, da imam denar, illud non olet unde sit … ? Ci. ali temu ni lahko spoznati vzroka = ali to ne razodeva svojega vzroka?

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: olunt Petr., olat Afr. fr. olant, olĕre Pl.

olympiaverdächtig Sport ki kar diši po olimpiadi

òmrsak -ska m
1. nepostna hrana (mesnine, mlečni izdelki): o praznicima nije ostala kuća sirotinjska bez -a
2. čas uživanja nepostnih jedil, nepostni čas
3. prva nepostna jed po postu

oné m i onegá m,
ona ž,
ono s označava 3. lice koje ne možemo ili ne želimo spomenuti po imenu: Kdo je bil pri tebi? — Veš, bil je one, tisti Matic iz Loga. Govoril sem z ono, tisto jezikavo Katro. Včeraj me je obiskal onega, tisti moj lanski inštruktor.

oniony [ʌ́njəni] pridevnik
čebulast, po čebuli dišeč

Opernführer, der, vodnik po operah

opoplástiti se opòplāstīm se dial. po robu se postaviti: dok se brdska vojska opoplasti

oppidātim, adv. (oppidum) po (vseh) mestih: provinciarum pleraeque super templa et aras ludos quoque quinquennales paene oppidatim constituerunt Suet., cum per omne iter dextra sinistraque oppidatim victimae caederentur Suet.

opportunismo m oportunizem, obračanje po vetru, koristolovstvo, preračunljivost

option [ɔ́pšən] samostalnik
izbira, izbor, svobodna izbira, pravica do izbire
pravno možnost; izhod
ekonomija predkupna pravica, pravica do opcije, pravica do prodaje in nakupa po določem ceni v določenem roku

option of a fine pravica do izbire globe namesto zapora
local option pravica nižje instance do prepovedi prodaje alkohola
at one's option po izbiri
to make one's option izbrati
I had no option but to moral sem; nisem imel druge izbire, kot da
ekonomija plain option enostaven premijski posel
ekonomija double option dvojni premijski posel

optional [ɔ́pšənəl] pridevnik (optionally prislov)
dan na izbiro, po izbiri, fakultativen, neobvezen

optional insurance fakultativno zavarovanje
pedagoško optional subject fakultativen predmet
ameriško optional bonds odpovedljive obveznosti

opzionale agg. dodaten, po izbiri, opcionalen

orbicole [ɔrbikɔl] adjectif, botanique, zoologie po vsej Zemlji razširjen (plante féminin rastlina)

Orderscheck, der, ček po odredbi, ček na ime

ordinalmente avv. po vrsti

ordinatamente avv. po vrstnem redu, po vrsti

ōrdinātim, adv. (ōrdinātus) povrsti (po vrsti), vrstoma, redoma: trabes o. structae C.; occ. kot voj. t.t. v vrstah, po vrstah (redih): Brutus ap. Ci.

ōrdinō -āre -āvī -ātum (ōrdō)

1. po vrsti razstaviti (razstavljati), vrstiti, uvrstiti (uvrščati), razvrstiti (razvrščati), v red postaviti (postavljati), razporediti (razporejati)
a) kot agr. t.t.: arbusta sulcis H. v vrsti (za)saditi, vineam paribus intervallis Col., locum vitibus Col., villa non otiosis ordinata myrtetis Mart. zasaditi, obsaditi.
b) kot voj. t.t. = razvrstiti (razvrščati), razpostaviti (razpostavljati), v bojni red (v bojno vrsto) postaviti (postavljati): Cu., Iust., agmina Mysorum H., copiae ordinatae N., pugna non illa ordinata per principes hastatosque ac triarios L.; toda: Scipio voluntarios ordinavit centuriavitque L. je razdelil v čete in centurije (stotnije).

2. metaf.
a) urediti (urejati) = v določeno zaporedje spraviti (spravljati), v določenem zaporedju namestiti (nameščati), umestiti (umeščati), razvrstiti (razvrščati), postaviti (postavljati): eo volumine magistratūs N. navesti (navajati), magistratūs aliter L. v drug(ačn)o zaporedje postaviti, drugače razvrstiti (razvrščati), publicas res H. v zgodovinskem redu (zaporedju) opis(ov)ati, cupiditates improbas Sen. ph. zle strasti po vrsti vzeti (jemati) v pretres, pretres(a)ti, adfluentes annos H. šteti.
b) v red spraviti (spravljati), v red postaviti (postavljati), urediti (urejati), uravna(va)ti: Col., Plin., bibliothecas Suet., ceteras partes orationis Ci., artem praeceptis L., disciplina ordinata L., ita dii fata ordinaverunt Cu., suas res Val. Max. svojo hišo oskrbeti (oskrbovati), suo arbitrio res suas Sen. ph., facultates proprias Icti. razpolagati s svojim imetjem, vitam Gell., diem Sen. ph. prav razdeliti, opus in totum diem Q. razporediti na ves dan, desideria militum Suet. izpolniti vojakom želje, ustreči željam vojakov; o državnih zadevah: Lamp., Eutr., res Vell. razmere, statum rei publicae Suet., statum liberarum civitatum Plin. iun., provincias Vell. v provincah odrejati, equestrem militiam Suet. službene razmere vitezov, gentem Euergetarum Cu. razmere evergetskega naroda, tribunatūs, praefecturas, ducatūs Iust. ali magistratūs in plures annos Suet. ali procuratores Lamp. ali procuratorem, curatorem, tutorem pozni Icti. postaviti (postavljati) koga (za kaj), namestiti (nameščati) koga, tako tudi: consules in futurum annum Eutr., filium in successionem (za naslednika) regni Iust., sacerdotes Lamp., Cass. duhovnikom podeliti (podeljevati) duhovniške redove, posvetiti (posvečevati) duhovnike.
c) kot jur. t.t. α) litem, causam Icti. pravdo uvesti (uvajati), sprožiti (sprožati). β) edictum, libellum Icti. spisati, sestaviti. γ) testamentum Sen. ph., Icti. ali codicillos Icti. ali iudicia suprema in samo suprema Q., Icti. oporoko narediti (delati), poslednjo voljo izraziti (izražati), poslednje naročilo da(ja)ti, narediti (delati) poslednje volilo, oporočiti; od tod δ) sploh odrediti (odrejati), določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati): quod cum vestro consilio fuerit ordinatum pozni Icti., hoc … credimus ordinandum pozni Icti. — Od tod adj. pt. pf. ōrdinātus 3, adv. -ē urejen, uravnan, reden, v prav(šnj)em redu, pravilen: N., Eccl., igneae formae ordinatos cursūs definiunt Ci., vir ordinatus, vita ordinatior, animus ordinatissimus Sen. ph., meatus ordinatissimi Ap., distincte et ordinate disponere Corn., a cuius (sc. ceti) crista ordinate utrisque piscibus disposita est tenuis fusio stellarum Vitr., „inconditum“ non ordinate compositum P. F., ordinatissime subiungere Aug., ille ordinate etiam malis utendo permanet bonus Aug., ibant caute et ordinate Vulg., tamquam (sc. astra) non possent tam disposite, tam ordinate moveri Lact., quo plenius et ordinatius retractentur Tert.

ordnungsmäßig v skladu s predpisi; po sistemu; pravilen, reden

ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

2. occ.
a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

3. occ. kot voj. t.t.
a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. — Adv.
a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
e) per ordinem = in ordine: Q.
f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q. —

5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.