Franja

intedeschire, intedeschirsi v. tr., v. rifl. (pres. /mi/ intedeschisco) ➞ intedescare, intedescarsi

integrare

A) v. tr. (pres. integro)

1. združiti, združevati; dopolniti, dopolnjevati

2. vključiti, vključevati; integrirati (posameznika, skupino)

3. mat. integrirati, računati integral

B) ➞ integrarsi v. rifl. (pres. mi integro)

1. dopolniti, dopolnjevati se

2. vključiti, vključevati se; integrirati se:
integrarsi nel sistema vključiti se v sistem

integumentum (integimentum) -ī, n (integere)

1. pokrivalo, pokrov, odeja: lanx cum integumentis decidit L., legio linteata ab integumento consaepti … appellata L., vestis aut pellis, quae iis integumento erant Aur., integumenta carnalia Ambr.

2. metaf.
a) zakrivalo: haec flagitiorum integumenta Ci., frontis integumento uti Ci., istius insignis nequitia frontis involuta integumentis Ci. prikrita pod predrznim čelom, libenter enim te evolutum illis integumentis dissimulationis tuae nudatumque perspicio Ci.
b) okrilje, bran, obramba, zaščita: illius sum integumentum corporis Pl., istaec ego mi semper habui aetati integumentum meae Pl.

intēndere^*

A) v. tr. (pres. intēndo)

1. knjižno usmeriti, usmerjati:
intendere lo sguardo upreti pogled

2. razumeti, spoznati, doumeti:
lasciar intendere namigniti
dare a intendere (a) prepričati (koga)
intendere al volo takoj razumeti
intendersela con qcn. ekst. s kom ljubimkati
s'intende! se razume! seveda!

3. razumeti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

4. slišati; zvedeti

5. sprejeti; poslušati; uslišati:
non intendere ragione ne si pustiti dopovedati, trmasto vztrajati pri svojem

6. nameravati, kaniti; zahtevati

7. slutiti

B) ➞ intēndersi v. rifl. (pres. mi intēndo) razumeti se:
intendersi bene dobro se razumeti
tanto per intenderci da se razumemo!
intendersi (di) razumeti se (na)

intendicchiare

A) v. tr. (pres. intendicchio) malo razumeti

B) ➞ intendicchiarsi v. rifl. (pres. mi intendicchio):
intendicchiarsi (di) površno se spoznati (na)

intenebrare

A) v. tr. (pres. intēnebro) knjižno (offuscare) zatemniti, zatemnjevati; mračiti

B) ➞ intenebrarsi v. rifl. (pres. mi intēnebro) zatemniti se; zmračiti se

intenerire

A) v. tr. (pres. intenerisco)

1. mehčati

2. pren. ganiti, raznežiti

B) ➞ intenerire, intenerirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ intenerisco)

1. zmehčati se

2. raznežiti se; biti ganjen

intensificare

A) v. tr. (pres. intensifico) povečati, okrepiti, poživiti, intenzivirati

B) ➞ intensificarsi v. rifl. (pres. mi intensifico) povečavati se, krepiti se, intenzivirati se

inter-clūdō -ere -clūsī -clūsum (inter, claudere)

1. z acc. rei: zapreti (zapirati), preprečiti (preprečevati), preslediti, prestreči (prestrezati), zaskočiti, zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti: cum sibi omnes aditūs interclusos viderent Ci., alicui iter, viam, exitum, perfugia i. Ci., L., C., aditūs (in Ciliciam) parvis praesidiis Ci., alicui fugam, C., Ci. ep., commeatūs Pl., Suet.; pren.: meum reditum flumine sanguinis i. Ci., bonorum civium est intercludere omnes seditionis vias Ci., dolor intercludit vocem L., Iust., i. animam, spiritum L., T., Cu. dušiti, pristinae vitae consuetudo interclusa Ci., defensio interclusa respirat Ci., alicui aditum ad causam i. Ci., creditum Iust., anima interclusa ab dulcedine aquai Lucr. skoraj zadušena zaradi prenaglega zauživanja.

2. z acc. personae: koga prestreči, zajeti: a tergo hostem interclusum reliquit Ci., intercludi in insidiis Ci., Caesarem duobus exercitibus et locorum angustiis facile intercludi posse C., metuo, ne iam intercludamini ut, cum velitis exire, non liceat Ci., intercluso Constantio trans Euphratem Amm.; pren.: itaque intercludor dolore (bolečina me ovira, mi brani), quo minus ad te plura scribam Ci. ep.; intercludere aliquem aliquā re ali ab aliquā re koga ločiti, odtrgati od česa, ne dati mu priti do česa; pogosto lahko slovenimo ta sklad enako kakor sklad i. alicui aliquid: nostros commeatibus intercludere coeperunt C., hostes commeatibus Iust., re frumentariā, itinere, Dyrrachio intercludi C., Caesarem frumento i. C., Ibero L., ab oppido intercludere adversarios C., legiones ab impedimentis interclusae C., aliquem ab exercitu C., a suis L., a castris L., exercitum ab auxilio L., a praesidio C.

interés moški spol korist, prid, prednost, dobiček; obresti; plača, mezda; dobičkaželjnost, lakomnost, sebičnost; udeležba, interes, zanimanje, predmet zanimanja

interés acreedor obresti od terjatev
interés deudor obresti od dolgov
interés compuesto, interés de intereses, interés de los réditos obrestne obresti
interés vivo živo zanimanje
casamiento por el interés razumska (preračunana) možitev ali ženitev
por el interés iz sebičnosti, iz koristoljubja
sin interés brez važnosti, nepomemben
dar (producir) interés dajati obresti, obrestovati se
excitar (despertar) interés zbuditi zanimanje
prestar a interés posoditi na obresti
es de interés para V. v Vašem interesu je
tener interés en un negocio biti udeležen pri kupčiji
no tiene interés para mí, no tengo interés en ello to me ne zanima
tomar interés en zanimati se za; udeležen biti
intereses pl obresti; premoženje; javni interesi
intereses acumulados obrestne obresti
intereses atrasados zaostale obresti
intereses vencidos zapadle obresti
conciliar los intereses uskladiti interese
interesado interesiran; lasten; dobičkaželjen; skop, stiskaški
interés m sodeležnik; reflektant, prosilec, interesent
la parte interesada pogodbenik, soudeleženec
firmado por el interés lastnoročno podpisano

interessare

A) v. tr. (pres. interēsso)

1. zanimati

2. zadevati, tikati se:
la difesa della libertà interessa tutti i cittadini obramba svobode zadeva vse državljane

B) ➞ interessarsi v. rifl. (pres. mi interēsso)
interessarsi (di) zanimati se (za)

intéresser [ɛ̃terɛse] verbe transitif zanimati, zbujati zanimanje (quelqu'un à quelque chose pri kom za kaj); biti zanimiv, važen za koga; privlačiti, mikati

s'intéresser à quelqu'un, à quelque chose zanimati se za koga, za kaj, prisojati važnost komu, čemu, zavzeti se za koga, za kaj
s'intéresser dans quelque chose biti udeležen pri čem
cela m'intéresse de très près ta stvar mi je zelo pri srcu, to je zame velike važnosti
ces règlements intéressent les automobilistes ta pravila se tičejo avtomobilistov
cette mesure intéresse l'ordre public ta ukrep zadeva javni red

inter-imō (inter, emere) -ere -ēmī -emptum pravzaprav „koga (sredi njegovega delovanja) odvzeti“, od tod odpraviti (odpravljati), odstraniti, s poti spraviti, (do)končati, pokončati, uničiti: Lars Tolumnius quattuor legatos populi Romani Fidenis interemit Ci. (evfem. za „umoriti“), stirpem fratris virilem i. L., se Pl., Ci., vitam suam Pl., Ti. Graccho interempto Ci., aliquem gladio Ci., Cu. ali ferro N. usmrtiti, matrem veneno H., aliquem laqueo H., interimi crucis supplicio Arn., scelere Suet., dolo inimicorum Suet., fraude magis quam virtute alicuius Vell., i. aliquem per fraudem Suet., per insidias Cu., i. res Lucr., sensum Lucr. vzeti (jemati), dilationem Icti.; metaf.: interimendorum sacrorum causa Ci. da se odpravijo, illaec interemit me modo oratio Pl. mi je skoraj zadal smrt, me je skoraj pokončal, me exanimant et interimunt hae voces Ci. me morijo in me navdajajo s smrtno bridkostjo.

interiorizzare

A) v. tr. (pres. interiorizzo) ponotranjiti; interiorizirati

B) ➞ interiorizzarsi v. rifl. (pres. mi interiorizzo) ponotranjiti se; interiorizirati se

internare

A) v. tr. (pres. intērno)

1. polit. internirati; poslati, pošiljati v internacijo

2. med. napotiti v umobolnico

B) ➞ internarsi v. rifl. (pres. mi intērno) (addentrarsi) prodreti, prodirati; iti globoko (v) (tudi pren.):
internarsi nella foresta iti globoko v notranjost gozda

inter-pellō -āre -āvī -ātum (prim. com-pellō, appellō)

1. vmes govoriti, prekiniti (prekinjati) koga, v besedo seči (segati) komu, besedo (pre)sekati, ugovarjati komu: nihil te interpellabo, continentem orationem audire malo Ci., crebro dicentem i. C., loquentem ducem L., interpellando trahere tempus S., petisse ab eā, ne interpellaretur Suet.; occ.
a) kot (v) ugovor kaj navesti (navajati): illud dicet, quod interpellavit Hortensius Ci.
b) prositi koga za pojasnilo, nadlegovati ga s prošnjami (vprašanji), glušiti ga, dražiti koga, šikanirati, lotevati se koga ali česa: si quis exta spectantem te interpellet Cu., cum a Cebalino interpellatus sum Cu., ker mi je Cebalin ponujal, ne ream quidem interpellare desiit, „Ecquid paeniteret“ Suet., qui adiri interpellarique posset Suet. ki bi ga bilo mogoče preprositi, alium iudicem i. Suet. obrniti se na … , urbe egrediens, ne quis se interpellaret, edixerat Suet., litteris int. Suet., Cato saepius interpellatus in proposito perstitit Val. Max.; z acc. rei: idem nunc interpellor Ci. enako se zahteva zdaj od mene.
c) ponujati komu nesramno dejanje, nečistovanje, spolno zlorabiti, posiliti koga: stupro interpellato motus L., mulierem i. Paul., puellam Icti.
č) terjati koga za dolg: debitorem Icti.

2. metaf. (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), ovreti (ovirati), motiti, zadrž(ev)ati, (z)motiti koga, (z)motiti komu kaj, zavreti (zavirati) kaj, odvrniti (odvračati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati): poenam, dulcedinem irae L., silentium Cu., pacem, morem, incrementa urbis Iust., silentium Cu., (Pompeius) interpellatus adventu Caesaris C., id Philippi morte interpellatum est L., comitia i. L., in suo iure aliquem C., otium bello Cu., satietatem epularum ludis Cu., haec tota res interpellata bello refrixerat Ci., fortuna partam iam victoriam interpellat C., nisi abstinentiā interpellata sagina fuerit Iust., caloribus crebris interpellari Amm. oslabljen biti; tudi konkr.: saxum alveolum (specum) amnis interpellat Cu. zapira; s finalnim stavkom: tribuni interregem interpellant, ne senatus consultum fiat L., i., quo minus Brutus in Ci. ep.; aliquem numquam i., quin Matius in Ci. ep.; z inf.: quantum interpellet (ovira) inani ventre diem durare H.

interporre^*

A) v. tr. (pres. interpongo)

1. vstaviti, vstavljati:
interporre ostacoli ovirati
interporre tempo odlašati
interporre la propria influenza posredovati, zastaviti svoj vpliv

2. vložiti, vlagati:
interporre ricorso (a) pritožiti se (komu)

B) ➞ interporsi v. rifl. (pres. mi interpongo)

1. postaviti, postavljati vmes

2. posredovati (v prid nekoga)

interrare

A) v. tr. (pres. intērro) zasuti, zasipati z zemljo:
interrare un canale zasuti jarek z zemljo

B) ➞ interrarsi v. rifl. (pres. mi intērro) zasuti, zasipati se z zemljo

interrompere^*

A) v. tr. (pres. interrompo) prekiniti, prekinjati; zaustaviti, ustavljati:
interrompere la monotonia razbiti enoličnost

B) ➞ interrompersi v. rifl. (pres. mi interrompo) prekiniti, prekinjati se; pretrgati se; zaustaviti, ustavljati se

intersecare

A) v. tr. (pres. intērseco)

1. sekati, presekati, prekrižati

2. mat. najti presečišče

B) ➞ intersecarsi v. rifl. (pres. mi intērseco)

1. sekati se, križati se

2. mat. stikati se