Franja

Zadetki iskanja

  • slonji pridevnik
    (o živali) ▸ elefánt-, elefánt
    slonji samec ▸ hím elefánt
    slonja populacija ▸ elefántpopuláció
    Če katerega izmed njih ustrelijo, ima to verjetno hujše posledice za celotno slonjo populacijo, kot si lahko predstavljamo. ▸ Ha közülük egyet lelőnek, az elefántpopuláció egészére nézve a következmények valószínűleg rosszabbak, mint azt el tudnánk képzelni.
    slonji mladič ▸ bébielefánt, elefántbébi
    Kmalu po porodu je slonji mladič že shodil, a ni še jasno, če bo preživel. ▸ Röviddel a világrajövetele után a bébielefánt már járni kezdett, de még nem tudni, hogy életben marad-e.
    slonja družina ▸ elefántcsalád
    slonja samica ▸ nőstény elefánt
    slonje črede ▸ elefántcsorda
    slonji rilec ▸ elefántormány
    slonji okli ▸ elefántagyar
    slonji hrbet ▸ elefánthát
    slonja ušesa ▸ elfántfül
    slonja glava ▸ elefántfej
    slonje noge ▸ elefántláb
    slonja koža ▸ elefántbőr
    slonji trobec ▸ elefántormány
    slonji iztrebki ▸ elefántürülék
    slonje meso ▸ elefánthús
    Sopomenke: slonov
  • sloveč pridevnik
    (priznan; ugleden) ▸ neves, híres, nevezetes
    sloveče ime ▸ híres név
    sloveč naziv ▸ hírnév
    sloveča gostilna ▸ nagy hírű vendéglő
    sloveča znamka ▸ neves márka
    sloveč slikar ▸ neves festő
    sloveč zdravnik ▸ híres orvos
    sloveče vino ▸ híres bor
    nekdaj sloveč ▸ hajdan nevezetes
    Njene majice nosijo sloveča imena, kot so Courtney Love, Julia Roberts… ▸ A pólóján olyan híres nevek vannak, mint Courtney Love, Julia Roberts…
    Sloveči naziv je mesto pridobilo s številnimi kulturnimi prireditvami. ▸ A hírnevét a város számos kulturális rendezvényének köszönheti.
  • slovenist samostalnik
    (strokovnjak) ▸ szlovenista
    Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, je osrednje srečanje slovenistov (kot tudi slavistov) z vsega sveta. ▸ A szlovén nyelv, irodalom és kultúra nyári egyeteme a világ minden tájáról érkező szlovenisták (és szlavisták) fő szakmai találkozója.
    Na Filozofski fakulteti vsako leto zaključi študij ogromno slovenistk in slovenistov. ▸ A Bölcsészettudományi Karon minden évben rengeteg szlovenista fejezi be egyetemi tanulmányait.
    Povezane iztočnice: diplomirani slovenist
  • slovéti to be famous (ali reputed, renowned) (po for)

    ta dežela slovi po svoji lepoti this country is famous for its beauty
    slovéti kot... to have a reputation as (oziroma for)...
  • služi|ti1 (-m)

    1. kot služabnik, hlapec: dienen
    služiti vojsko beim Heer dienen, bei den Soldaten sein

    2. (rabiti) dienen (kot als), dobro: gute Dienste leisten; kaki stvari: im Dienst einer Sache stehen; dienen
    služiti kot/za dienen als/zu
    služiti kot zavarovanje/varščina als Sicherheit dienen
  • služíti servir, être en service chez quelqu'un, être au service de quelqu'un ; (čemu) servir à quelque chose

    služiti pri vojakih, vojaščino faire son service militaire
    služiti pri letalstvu (mornarici, topništvu) servir dans l'aviation (la marine, l'artillerie)
    služiti si kruh gagner son pain (ali sa vie)
    služiti kot servir de
    dvema gospodarjema ni mogoče služiti nul ne peut servir deux maîtres
  • slúžiti to serve, to be in service; (rabiti se) to be used (kot as)

    slúžiti v vojski to serve in the army
    slúžiti svojo učno dobo to serve one's apprenticeship
    slúžiti si kruh to earn one's living
    sam si mora slúžiti kruh he has to earn his own living
    trdó si slúžiti kruh to work hard for a living
    slúžiti za zgled to serve as an example
    kje služite? where are you working?, who are you working for?
    to naj ti služi kot svarilo! let this be a warning to you!
    slúžiti svojemu namenu to serve one's purpose
    ta plašč mi dobro služi this coat wears well
    čemu služi to? what is the use of that?
    nihče ne more slúžiti dvema gospodarjema no one can serve two masters
  • slúžiti servir (komu a alg, kot de, za para)

    služiti kot izgovor servir de pretexto
    služiti namenu servir para un objeto
    služiti pri vojakih servir en filas
    služiti pri mornarici (letalstvu) servir en la marina (aviación)
    služiti vojsko hacer el servicio militar
    služiti si kruh ganar(se) la vida, ganar de comer, ganar para vivir, ganarse el pan
    Čemu služi to? ¿para qué sirve eso?; ¿a qué conduce eso?
  • smarágd emerald

    zelen kot smarágd emerald green
  • smejáti se to laugh

    v pest smejáti se to laugh up one's sleeve
    od srcá smejáti se to laugh heartily
    temu se ni smejáti se it's nothing to laugh at
    smejáti se komu v brk to laugh someone in the face, figurativno to dare (ali to defy, to challenge) someone
    smejáti se kot nóri to laugh like anything
    smejáti se na ves glas to roar with laughter
    hrupno smejáti se to laugh like a horse, to guffaw
    pridušeno smejáti se to giggle, to snigger
    kislo smejáti se to laugh on the other side of one's face
    smejal sem se mu I laughed at him
    njemu se vsi smejejo he is everybody's laughingstock
    zlobno smejáti se to grin balefully, to give a baleful (ali malicious) grin
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje he laughs best who laughs last
    čemu se smeješ? what are you laughing at?
    smejáti se komu v obraz to laugh someone in the face
    posmehljivo smejáti se to sneer
    on se lahko smeje he can afford to laugh
  • smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

    1. ridere:
    smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
    smejati se šalam ridere delle barzellette
    smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
    smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
    smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
    veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
    kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
    zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

    2. pren. ridere; sorridere:
    sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
    prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
    pren. smejati se v brk sogghignare
    pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
    smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
    PREGOVORI:
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo
  • smérnica línea f directriz; regla f de conducta; principio m ; norma f ; pauta f

    smernice normas f pl; instrucciones f pl; principios m pl; reglas f pl de conducta
    služiti kot smernica servir como (ali de) norma
  • smét smetí pl sweepings pl, litter, refuse; (odpadki) rubbish, garbage, refuse

    pobiranje smét, smetíi refuse collection
    kup smét, smetíi rubbish heap
    voz, avto za odvoz smét, smetíi garbage truck; dustcart, ZDA dirt wagon
    ima denarja kot smét, smetíi he has tons of money
    odvoz smét, smetíi refuse collection, sanitation service
    peč za sežiganje smét, smetíi incinerator, destructor
    odlaganje smét, smetíi, odpadkov tukaj prepovedano! no rubbish may be dumped here!, tip no rubbish here!
  • smét (-í) f

    1. spazzatura, immondizie:
    odlagališče smeti discarica
    posoda za smeti bidone della spazzatura

    2. granello (di polvere); corpo estraneo;
    imeti denarja kot smeti avere soldi a palate

    3. pejor. mascalzone, canaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne kupuj teh smeti non comprare questa robaccia
    pog. obleka je za v smeti il vestito è da buttar via
  • smo [ò] wir sind ➞ → biti
    katerega smo danes? den [wievielten] wie vielten haben wir?, welchen Tag haben wir heute?
    ljudje, kot smo mi unsereiner
    | neosebna raba:
    ugotovili smo es wurde festgestellt
    kot smo že omenili es wurde schon erwähnt, [daß] dass
    v vzorcih smo našli unsere Proben ergaben …
  • smôla (zemeljska) pitch; bitumen

    katranska smôla coal-tar pitch; (drevesna) resin, gum arabic; (terpentinova) rosin
    čevljarska smôla cobbler's wax; (figurativno) hard luck, ill-luck, bad luck, misfortune, mishap, ill fortune
    smôla! (figurativno) hard luck!, tough luck!, hard lines!
    vedno imam smôlo I am an unlucky fellow, žargon I always cop it
    ona mi prinaša smôlo she brings me bad luck
    črn kot smôla pitch-black
    da bo moja smôla še večja... to crown my misery...
  • smrčáti to snore

    smrčáti kot kovaški meh to snore one's head off
  • smrd|eti [é] (-im) zasmrdeti stinken (po nach) (tudi figurativno), riechen, schlecht/übel riechen, nicht gut riechen; figurativno komu: (jemanden) anekeln
    smrdeti do nebes zum Himmel stinken
    smrdeti kot kuga wie die Pest stinken
    biti len, da kar smrdi stinken vor Faulheit
    nekaj smrdi hier stinkt (etwas) (tudi figurativno)
    figurativno zavohati, da nekaj smrdi Lunte riechen
  • smrdéti oler mal; despedir mal olor; heder; apestar

    tukaj smrdi aquí huele mal, aquí hay mal olor, aquí (hay un olor que) apesta
    smrdeti po čem heder a
    smrdeti kot kuga apestar, fam oler a demonios
  • smréka (-e) f bot. abete (Abies, Picea):
    raven, vitek kot smreka diritto, snello come un fuso
    sobna smreka araucaria (Araucaria heterophylla)
    srebrna smreka abete glauco, abete blu (Picea pungens var. glauca)