Franja

anaphora -ae, f (gr. ἀναφορά) „vzdig“, od tod

1. vzhod zvezd: Plin.

2. kot govorna podoba anafora = ponavljanje iste besede v začetku stavkov: Don.; tudi = nanašanje govora na kako prejšnjo besedo: Asc.

Anāpus -ī, m (Ἄναπος) Anap,

1. katanski mladenič (gl. Amphinomus): Val. Max., Cl.

2. sicilska reka južno od Sirakuz (zdaj Anapo): L.; prav pred njenim izlivom se vanjo izteka vrelec Ciana (Cyanē); od tod Anapus pri O. kot rečni bog, Cianin ljubimec. — Soobl. Anāpis -is, m Anapis: O.

anaticula -ae, f (demin. anăs) račka: Ci.; kot ljubkovalno ime: Pl. (z inačico aniticula).

anatomicus 3 (gr. ἀνατομικός) anatomski: ars Aug., ratio Cael. Od tod subst.

1. anatomica -ae, f (ἀνατομική) razteleše(va)nje (kot umetnost), anatomija: Macr.

2. anatomicī -ōrum, m (sc. medici) razteleševalci, anatomi: Amm., Aug., Macr.

3. anatomica -ōrum, n anatomski predpisi: Cael.

anchistrum -ī, n (gr. ἄγκιστρον) zazobek kot kirurško orodje: Cael., Isid. (ki piše angistrum).

ancien, ne [ɑ̃sjɛ̃, ɛn] adjectif star, starodaven, starinski; nekdanji, bivši; masculin prednik; starejši po službi; star človek, starina

les anciens stari narodi (Grki, Rimljani)
coutume féminin ancienne stara navada
logement masculin ancien staro stanovanje
ancien ministre bivši minister
ancien combattant bivši bojevnik, udeleženec vojne
il est mon ancien on je po službi starejši kot jaz
respect masculin pour les anciens spoštovanje do starejših
acheter un meuble ancien kupiti starinsko pohištvo

ancīle -is, gen. pl. -ium (T.), heterocl. anciliōrum (H.), n (ambi in caedere: ancilia dicta, quod ab utraque parte ut pelta Thracum incisa sunt Varr.) óblasti, na desni in levi kakor gosli izrezani sveti ščit, ki je baje za kralja Nume padel z neba. Ker je Nimfa Egerija Numi naznanila, da je od ohranitve tega ščita odvisen obstanek mesta Rima, je dal kralj ponarediti še 11 povsem enakih ščitov, da ne bi kdo ukradel pravega. Te ščite so čuvali Salijci v Martovem svetišču kot svetinje, jih vzeli vsako leto 1. marca ter potem med petjem in plesom v slovesnem sprevodu nosili po mestu (ancilia movere, ferre). Svečanost je trajala celih 30 dni; potem so ščite spet shranili v svetišču (ancilia condere): O. idr., (Numa) item Salios duodecim Marti Gradivo legit... caelestiaque arma, quae ancilia appellantur, ferre ac per urbem ire canentes carmina cum tripudiis sollemnique saltatu iussit L., et lapsa ancilia caelo extuderat V., anciliorum et nominis et togae oblitus H., fuere, qui proficiscenti Othoni moras religionemque nondum conditorum ancilium afferrent T.; pesn. sploh majhen óblast ščit: Lucan., laevāque ancile gerebat Picus T.

Andriscus -ī, m (Ἀνδρίσκος) Andrisk, suženj, ki se je oznanjal za Filipa, sina mak. kralja Perzeja (zato nav. imenovan Pseudophilippus, Ψευδοφίλιππος = Lažni Filip) ter povzročil tretjo mak. vojno, ki se je končala s tem, da je rim. poveljnik Metel spremenil Makedonijo v rim. pokrajino; Metelovo zmagoslavje je poudaril sam Andrisk kot ujetnik: L. epit., Fl.; le Pseudophilippus imenovan pri: Ci. in Vell.

Androgeōs (lat. Androgeus Serv.) -eī, m (Ἀνδρόγεως) Androgej,

1. Minojev in Pazifajin sin, kot zmagovalca pri Panatenejah so ga umorili nasprotniki; zato je Minos naložil Atenam človeško žrtev za Minotavra: V., P., Hyg. — Soobl. Androgeō -ōnis, acc. -ōna, m (Ἀνδρόγεων) Androgeon: Pr. Od tod adj. Androgeōnēus 3 androgeonski, Androgeona (objektni gen.): caedes Cat.

2. gr. vojskovodja, ki je padel pred Trojo: V.

anéantir [aneɑ̃tir] verbe transitif uničiti, ugonobiti; pobiti (sovražnika); odpraviti, iztrebiti (navado); izčrpati, utruditi

s'anéantir zrušiti se, razpasti (v nič), izginiti
cette nouvelle m'a anéanti ta novica me je uničila
je suis anéanti tak sem, kot da bi me kdo po glavi udaril
le projet s'est anéanti dans l'oubli načrt se je razblinil v nič

anemičnost samostalnik
1. medicina (slabokrvnost) ▸ anémia, vérszegénység
Zelo zmanjšana raven železa v krvi povzroča anemičnost in ogroža imunski sistem, s tem pa postane telo dojemljivo za okužbe. ▸ A vér nagyon alacsony vasszintje anémiát okoz, és veszélyezteti az immunrendszert, ezzel pedig a szervezet fogékonyabbá válik a fertőzésekre.

2. (neaktivnost; pasivnost) ▸ tétlenség
Še bolj kot anemičnost množic preseneča molk gostilničarjev in lastnikov restavracij. ▸ A tömegek tétlenségénél még meglepőbb a vendéglősök és étteremtulajdonosok hallgatása.

anerkennen^* priznati, priznavati (als za, kot), (würdigen) dati priznanje (komu), Philosophie, Recht pripoznati, pripoznavati

angegossen ulit; wie angegossen kot ulit

angel moški spol (-a …) der Engel (tudi figurativno); -engel (maščevanja Racheengel, miru Friedensengel, smrti Würgengel, varuh Schutzengel)
padli angel ein gefallener Engel
zbori angelov Engelscharen množina
figurativno dober kot angel engelsgut
ne ravno angel nicht gerade ein Engel
plavi angeli figurativno die Polizei

ángel ange moški spol

lep(a) kot angel beau (belle) comme un ange
angel varuh ange gardien
angel miru ange de (la) paix
angel smrti ange de la mort

angewurzelt: wie angewurzelt kot pribit

anguigena -ae, m f (anguis in genere = gīgnere) kačam rojen, o Tebancih kot sinovih v kačo spremenjenega Kadma: O.

anguilla -ae, f (demin. anguis) kačnica, jegulja, ogor: Varr., Sen. ph., Plin., Iuv.; preg.: anguilla est, elabitur Pl. (o zvitem človeku); tergum anguillae Verr. ap. Plin. ali samo anguilla Isid. sneta jegulja koža kot bič za strahovanje dečkov.

anguille [ɑ̃gij] féminin jegulja

anguille électrique električna jegulja
anguille fumée prekajena jegulja
il y a anguille sous roche za tem tiči nekaj (kar nam prikrivajo, a kar sumimo)
filer dans les doigts comme une anguille izmuzniti se med prsti kot jegulja

anguis -is, abl. sg. -e, malokdaj (vendar tudi pri Ci.) -ī, m, redkeje f kača: immanis, iubatus, ex columna lignea elapsus L., lubricus, squameus V., tumidus, venenatus O., viator viso rettulit angue pedem O., factum est, ut ab infima ara subito anguis emergeret Ci., volucres angues Ci., Hercules geminos elisit angues V.; preg.: aliquem odisse aeque atque angues Pl., frigidus latet anguis in herba V. = tu je nevarno, cane peius et angue vitabit chlamydem H. = skrbneje, previdneje. Kot podoba strahote: Gorgonis os crinitum anguibus Ci., intorti capillis Eumenidum recreantur angues H., Cerberus implicitis angue minante comis O.; toda: Tisiphone torto incingitur angue (kača kot pas!) O. — Starodavniki so si predstavljati genija kakega človeka ali kraja v podobi kače: vulgabatur adfuisse infantiae eius (Neronis) dracones in modum custodum...; nam ipse... unam omnino anguem in cubiculo visam narrare solitus est T. Pren. ozvezdje:
a) (= Draco) (severna polobla) Zmaj (med Medvedoma [Velikim in Malim vozom]): neu te dexterior (via) tortum declinet ad Anguem neve... O., maximus hic flexu sinuoso elabitur Anguis V.
b) (južna polobla) Kača v rokah Kačenosca in ob njih: Corvus et Anguis et medius Crater O., surgit iuvenis... et nexas porrigit Angue manus O., Anguem tenens (= Anguitenens, Anguifer, Ὀφιοῦχος) O. Kačenosec.
c) (= Hydra) Vodna kača, Hidra: Vitr. — Redka soobl. anguen -inis, n: Iul. Val.