Franja

suženjsk|i (-a, -o) sklavisch; Sklaven- (delo die Sklavenarbeit)

súženjski de esclavo; servil ; fig (npr. posnemanje) mecánico

suženjsko delo trabajo m ímprobo
suženjska duša alma f servil
suženjski čut servilismo m
suženjski prevod traducción f servil

svinjarij|a ženski spol (-e …) die Schweinerei, die Sauerei, der Saukram, Schweinkram, velikanska: Riesenschweinerei; (umazano delo) die Dreckerei

svinjsk|i (-a, -o)

1. schweinern, Schweins-, Schweine-, Sau- (jazbec živalstvo, zoologija der Schweinsdachs, makak živalstvo, zoologija der Schweinsaffe, pastir der Sauhirt, rilec der Schweinerüssel, vrat der Schweinkamm, zrezek das Schweineschnitzel, želodec Saumagen, glava der Schweinskopf, krača die Schweinshaxe, mast das Schweinefett, noga der Schweinsfuß, pečenka der Schweinebraten, trakulja živalstvo, zoologija der Schweinebandwurm, uš živalstvo, zoologija die Schweinelaus, uho das Schweinsohr)
svinjska riba/ribica der Lachsschinken

2. figurativno (umazan) dreckig; (usran) saumäßig, säuisch, schweinisch; (strašen) Sau- (mraz die Saukälte, delo die Sauarbeit)
svinjsko vreme das Sauwetter, Dreckwetter, Mistwetter
svinjsko … sau-
(mrzlo saukalt, slab sauschlecht, težak sauschwer)

svobôden free; (na prostosti) at liberty, at large; (neodvisen) independent; (poklic) liberal; (nezasužnjen) unenslaved; (neujet) at large, uncaught

svobôdna ljubezen free love
svobôden mislec, duh freethinker
svobôden poklic liberal profession
svobôden prehód free pass
svobôdno pristanišče free port
svobôdna trgovina free trade
svobôdne umetnosti the liberal arts pl
svobôdna volja free will
svobôden promet blaga free sale of goods
svobôdna menjava dela free exchange of labour
svobôdno združeno delo freely associated labour
svobôdna skupnost free community
svobôdna in vsestranska dejavnost free and all-round activity

svoj [ó] (svôj|a, -e) sein (ich mein, du dein, er sein, sie ihr, es sein, wir unser, ihr euer, sie ihr); sein eigener
sam svoj gospod sein eigener Herr
svoj živ dan seinen Lebtag
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit
po svoji volji/glavi nach seinem Willen
po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
proti svoji volji wider Willen
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
razvoj svojih sposobnosti die Selbstentfaltung
na svojo roko auf eigene Faust
dati svoj priimek otroku: (ein Kind) einbenennen
dobro opravljati svoj posel seine Sache gut machen
imeti svoj ampak einen Haken haben
najti svoj mir zur Ruhe kommen
nositi svoj križ sein Kreuz tragen
poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
spoznati se na svoj posel/znati svoje delo sein Handwerk verstehen, seine Sache verstehen
vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
zaverovan v svoj prav rechthaberisch
hoditi svoja pota eigene Wege gehen
vzeti na svoja pleča auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
imeti svoje muhe seine Tücken haben
ne moči iz svoje kože nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
pobrati svoje reči seine sieben Sachen packen, die Koffer packen
razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
združiti svoje sile sich zusammentun
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
ne verjeti svojim očem/ušesom seinen Augen/ Ohren nicht trauen
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein
povedati s svojimi besedami v šoli: wiedergeben, nacherzählen
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
iti svojo pot dogodki: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen, človek: seines Weges gehen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun

sweeten [swí:tən]

1. prehodni glagol
(o)sladkati (tudi figurativno)
figurativno omiliti, ublažiti; odišaviti, parfumirati; pregnati slab vonj (duh), dezinficirati
sleng pomiriti (z denarjem)

2. neprehodni glagol
postati sladek
figurativno omiliti se, ublažiti se

I sweetened the old man with a ten shilling note pomiril sem starca z bankovcem za 10 šilingov
to sweeten toil omiliti, ublažiti garanje (težko delo)

systematic [sistimǽtik] pridevnik (systematically prislov)
sistematičen; metodičen; načrten; premišljen; smotrn

systematic work sistematično delo
a systematic liar sistematičen lažnivec

systématique² [-tik] adjectif sistematičen; ki se tiče sistema, v skladu s sistemom; načrten, metodičen, strogo dosleden; sestavljen ali urejen v sistem ali po sistemu; znanstveno urejen; figuré tog; dogmatičen; ki ne trpi ugovora; peremptoren

classement masculin systématique sistematična razvrstitev
refus masculin systématique trmasto zavračanje
soutien masculin systématique à une politique sistematično, dosledno podpiranje neke politike
travail masculin systématique sistematično, metodično delo

šablónski mechanical; figurativno conventional, stereotyped

šablónsko delo routine work

šíht shift; turn

dnevni šíht day shift
nočni šíht night shift
delo v šíhtih shift work
delati v šíhtih to work in shifts

štéti (štéjem)

A) imperf.

1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi

2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati

štipéndija scholarship; foundation; VB exhibition; bursary

štipéndija za znanstveno delo research grant, fellowship, scholarship
za 2 leti podeljena štipéndija a scholarship tenable for two years
imeti štipéndijo to hold a scholarship
potegovati se za štipéndijo to enter (ali to put in, to try) for a scholarship

študija samostalnik
1. (preučevanje) ▸ tanulmányV Ameriki so izvedli primerjalno študijo med starostniki. ▸ Amerikában összehasonlító tanulmányt végeztek az idősek körében. Študija ni prinesla dovolj oprijemljivih rezultatov, da bi bila mogoča končna odločitev. ▸ A tanulmány nem hozott elég kézzelfogható eredményt ahhoz, hogy végső döntés születhessen.
Povezane iztočnice: študija primera, študija izvedljivosti, klinična študija

2. (publikacija) ▸ tanulmányK svojim prevodom je napisal izčrpne spremne študije. ▸ Fordításaihoz átfogó kísérőtanulmányokat írt.Delo vključuje tudi obsežno študijo, ki opozarja na kontekst nastanka besedil. ▸ A munka egy terjedelmes tanulmányt is tartalmaz, amely a szövegek létrejöttének a kontextusára hívja fel a figyelmet.
3. v množini (raziskovalno področje) ▸ tanulmányPovezane iztočnice: študije spola, ženske študije

4. (risba) ▸ tanulmány, grafikai tanulmányV zadnjih letih življenja je ustvarjal abstraktne pastele in risbe s svinčnikom kot študije za slike lokvanjev. ▸ Élete utolsó éveiben absztrakt pasztell- és ceruzarajzokat készített, amelyek a tavirózsát ábrázoló festmények tanulmányai voltak.
Njegove risbe in skice so prave arhitekturne študije. ▸ A rajzai és a vázlatai igazi építészeti tanulmányok.
Med razstavljenimi risbami kustosi pozornost usmerjajo predvsem k študijam glav in rok dveh apostolov. ▸ A kiállított rajzok közül a kurátorok elsősorban a két apostol fejét és kezét ábrázoló tanulmányokra hívják fel a figyelmet.

5. (umetniški prikaz) ▸ tanulmány
Romana si nisem zamislil kot študije prostitucije. ▸ A regényt nem a prostitúció tanulmányaként képzeltem el.
Plesna predstava je tudi intimna študija potlačenih čustev, kar sporoča tudi naslov. ▸ A táncelőadás – ahogy azt a címe is sugallja – az elfojtott érzelmek intim tanulmánya is.
Poleg posebnih učinkov bo film občinstvu ponudil psihološko študijo zveri. ▸ A különleges effektek mellett a film a nézők számára pszichológiai tanulmányt is kínál a fenevadról.

študijski pridevnik
1. (o pridobivanju znanja) ▸ tanulmányi, tanulási, szak-Subvencionirana študentska prehrana se izvaja v študijskih središčih v Sloveniji. ▸ Szlovéniában a tanulmányi központok kedvezményes diákétkezést biztosítanak.Opravila sem že vse študijske obveznosti in zdaj pišem magistrsko delo. ▸ Minden tanulmányi kötelezettségemnek eleget tettem, és most a diplomamunkámat írom.Povezane iztočnice: študijska izmenjava, študijsko leto, študijska knjižnica, študijski krožek, študijska skupina, študijski program, študijska smer

2. (namenjen raziskovanju ali testiranju) ▸ teszt-, tanulmány- Študijski modeli avtomobilov so na vsakem pomembnem sejmu velika privlačnost. ▸ A tesztautómodellek nagy vonzerőt jelentenek minden jelentősebb vásáron.Platnom so pregledno dodane študijske risbe, ki nas poučijo o tem, kako so nastajale večje kompozicije. ▸ A vásznak mellé jól áttekinthető tanulmányrajzokat mellékeltek, melyekből megtudhatjuk, hogyan jöttek létre a nagyobb kompozíciók.
Arhitekt si zamisel v vseh fazah nastajanja in dograjevanja poenostavlja s študijskimi maketami. ▸ Az építész az ötletét az alkotás és a kivitelezés minden szakaszában tesztmakettekkel teszi átláthatóvá.
Povezane iztočnice: študijska zbirka

šušmarstv|o srednji spol (-a …) der Pfusch, die Pfuscherei; (delo na črno) die Schwarzarbeit

tabernārius 3 kočarski, koliben, barakarski, lesenjaški, deščeničen, bajtarski, kajžarski: fabulae, comoediae Fest. tragedije (žaloigre), komedije (burke) iz navadnega življenja, ki se igrajo po kolibah, blanditiae Ap. točilniških vlačug; subst.
a) tabernārius -iī, m kočar, kolibar, barakar, lesenjačar, deščeničar, rokodelec ali kramar (tržar), ki v kolibi opravlja svoje delo: Ci., Ap.
b) tabernāria -ae, f α) krámarica, tržarica, trgovka: Cod. I. β) točilniška vlačuga, barakarska (kurbiščna) cipa (kurba): Isid. γ) prodajaln(ic)a v baraki, trgovin(ic)a, starejše tržanica: Cod. Th.

take on prehodni glagol
vzeti (nase), prevzeti; vzeti (v službo, na ladjo itd.); najeti; peljati, odvesti dalje, naprej; nadeti si, privzeti
šport vzeti za soigralca; sprejeti (stavo, delo, službo)
neprehodni glagol
stopiti v službo
pogovorno razburjati se, gristi se (at zaradi)
besneti, postavljati se, prevzetovati, delati se važnega, vihati nos

to take on flesh (z)rediti se
to take on a character of dignity nadeti si dostojanstven videz
to take on s.o. at golf igrati golf s kom
I cannot take on this job again ne morem zopet (pre)vzeti to delo (posel)

tarditās -ātis, f (tardus)

1. počasnost, zamudnost, zamudljivost, kasnost, obotavljivost (naspr. celeritas, mobilitas, instantia): plerisque in rebus gerendis tarditas et procrastinatio odiosa est Ci., nosti hominis tarditatem et taciturnitatem Ci. ep., mula tarditatis indomitae Plin.; pl. tarditates = počasno gibanje, počasno premikanje, počasno pomikanje: tarditatibus uti in gressu Ci. počasi se premikati (pomikati), celeritates tarditatesque Ci., regradationes siderum vel fortasse tarditates Aug.; pren.: tarditas navium C. počasno gibanje, pedum Ci., aurium Plin. nagluhost, audientium Plin. naglušnost poslušalcev, tarditas modorum et gravitas canentis Ci., tarditatem afferre bello Ci. upočasniti vojno, zavlačevati (odlašati) z vojno, tanta fuit operis tarditas Ci. tako počasi je šlo delo od rok, tarditas veneni T. počasi učinkujoč strup.

2. metaf. (duševna) počasnost, lenost, lenivost, lenoba, topost, topoglavost, topoumnost, omejenost (starejše kesnoglavost, opoklost), sanjavost, zasanjanost: ingenii Ci., animi Gell., tarditate, dum otium volunt sine dignitate retinere, utrumque amittunt Ci., quid abiectus tarditate et stultitiā Ci.

Tat, die, (-, -en) dejanje; eine gute Tat dobro delo/dejanje; ein Mann der Tat človek dejanj; auf frischer Tat pri dejanju; in der Tat zares, dejansko; in die Tat umsetzen uresničiti; zur Tat schreiten preiti k dejanjem