Franja

opazka observación f ; (pismena) nota f , advertencia f

obrobna opazka nota marginal; acotación f
neumestna opazka observación inoportuna
delati opazke o hacer observaciones acerca (ali sobre)

opázka observation ženski spol , remarque ženski spol ; (pismena) nota moški spol , note ženski spol , annotation ženski spol

delati opazke faire des observations (ali des remarques)
neumestna opazka remarque (ali observation) déplacée
obrobna opazka note (ali glose ženski spol) marginale, annotation en marge, apostille ženski spol
opremiti z opazkami annoter, faire des annotations

ōpera f

1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi

2. delo, delovanje, učinek

3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti

4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela

5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev

6. dobrodelna ustanova

7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej

8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza

9. voj. utrdba

10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina

11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče

12. ekst. operno gledališče

operation [ɔpəréišən] samostalnik
delovanje, učinkovanje (on na)
pravno veljavnost
tehnično postopek, pogon, delo (pri stroju), ravnanje, potek
medicina, vojska, matematika operacija
ekonomija špekulacija, finančna transakcija

pravno by operation of law po zakonu
chemical operation kemični proces
medicina the operation on (ali for) operacija (česa)
to perform an operation operirati
to undergo an operation dati se operirati
to come into operation dobiti veljavo, začeti delati
to be in operation biti v pogonu, veljati
to put (ali set) in (out of) operation spraviti v pogon (iz pogona)
ready for operation pripravljen za pogon, v redu

opus¹ -eris, n (prim. sanskr. ápas delo, dejanje, ápas žrtvovanje = darilno dejanje, lat. opera, operōr)

I.

1. delo, delovanje, ukvarjanje s čim, opravek, opravilo, posel, dejavnost: Ca., Varr., H., Q. idr., menses octo opus non defuit Ci. ni manjkalo dela, omnibus una quies operum, labor omnibus unus V., o. ingens, servile L., rusticum Kom., Col., militare Suet. delo vojakov, opus manuum O., opera fabrilia Icti. rokodelska dela, opera ad fabrilia surgit V. kovaško delo, kovanje, o. facere Ter. delati, opus rusticum ali opus ruri facere Ter. poljsko delo opravljati, na polju delati, favere operi O., instare operi V. pridno delati, pauper, cui in opere vita erat Ter. ki je živel ob delu, res immensi operis L. ki zahteva silno veliko truda in dela, magni operis est (z inf.) Cu. veliko dela zahteva (terja), in (ad) opus publicum damnari (dari) Icti. na javno kazensko delo, Martis opus V. borba, boj, opus belli Pr., opera bellica Vell. bojevanje, vojskovanje (naspr. civiles artes); occ. vsako posebno delo
a) zdravniška dejavnost, izvrševanje zdravništva, opravljanje zdravniškega poklica, zdravljenje: manere (čakati) medicum, dum se ex opere recipiat Pl.
b) poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje (= opus rusticum): Sen. ph., Pl., o. facere Ter. ali patrio rure facere opus O. obdelovati polje, kmetovati, coloni operis sui arma relinquunt O., bovem commodare, ut opus faceret Icti.
c) lov(stvo), lovljenje: Romanis solemne viris opus H.
d) gradnja, grajenje, zidava, zidanje, gradba: omnes … opus facerent N. naj bi pomagali zidati, opus fieri Lacedaemonii querebantur N. da se zida (gradi), muri ingentis operis Cu., molas novi operis Cu. jezovi, ki jih treba znova delati, lex operi faciundo Ci. gradbena pogodba, opus pupillo redimere Ci. gradnjo za varovanca prevzeti za dogovorjeno plačilo.
e) delo v rudnikih, rudarsko delo, rudarjenje, rudarstvo, kopanje rude, starejše rudokopnja: in opus damnari Plin. iun. = in opus metalli ali metallicum damnari (dari) Icti.; prim. in opus salinarum dari Icti.
f) kot voj. t.t. gradnja okopov, utrjevalno delo, vkopavanje: labor operis C., opus facere C. delati okope, in opere occupatus C. zaposlen z gradnjo okopov, fatigatus (fessus) miles operibus proeliisque L., opus castrorum S. utrjevanje (vojaškega) tabora (ostroga), dies noctesque in opere versari C., milites opere prohibere, ab opere deducere, revocare C., in operibus … multus adesse S.; adv.: locus naturā et opere munitus C. = (ret.) situ et opere munitus Cu. od narave in človeške roke utrjen, naravno in umetno zavarovan (utrjen).
g) evfem. = spolni odnos, telesna združitev: o. obscaenum O., opere faciundo lassus Pl., accedere ad opus Mart.
h) (o neosebnih subj.) učinek: tela diversorum operum O., opus meae hastae sensit O., opus efficere C. učinek imeti, učinkovati.

2. meton.
a) dovršeno, (i)zgotovljeno delo, izdelek: Cu., Plin., Gell. idr., opera magnifica et praeclara Ci., pictores et ii, qui signa fabricantur, et verum etiam poetae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci.
b) occ. nam. imena posameznega izdelka: zgradba, stavba, poslopje: Suet., Icti., ponit opus O. (= labirint), urbis opus V. ladja, ki jo je izdelalo mesto, opera publica, urbana L., opus balnei Plin. iun. kopališče.
c) kot voj. t.t. α) okop(i), nasip(i), utrdba z okopi, branik, branilo: opus hibernorum munitionesque C., opus castrorum C., emporium opere magno munitum L., magnitudo operum H., tumulum operibus magnis munire C., castra magnis operibus communita S. fr. β) oblegovanje, oblegovalno delo, oblegovalna priprava: urbem operibus claudere N. ali saepire Ci., L. ali circumdare Vell., magnitudo operis C. γ) oblegovalni stroj: opera admovere L., opera incendere N., vineae aliaque opera L., non coronā, sed operibus oppugnare L., operibus urbem expugnare L. δ) jez, nasip: summi operis fastigium Cu., opus iacĕre Cu. jezove nasuti, nasipa(va)ti, nasipe nameta(va)ti, opera accipere Cu. v tla (zemljo) sprejeti, flumen operibus obstruere C.
d) umet(el)no delo, umetnina: Vell. idr., ut reconcinnetur (sc. palla) atque ut opera addantur quae volo Pl., Silanionis opus tam perfectum, tam elegans Ci. (o kipu), opus admirabile Ci., o. marmoreum O. marmoren kip, totum Numidae sculptile dentis opus O., pocula, opus Alcimedontis V., opus caelatum Auct. b. Hisp., opus Mentoreum Pr. kovinska časa z reliefi, ki jo je izdelal Mentor, vestis, sororum opus Cu., opus plumarium Vulg.
e) slovstveno delo, literarno delo, literarni izdelek: Cu., Q. idr., o. oratorium Ci., carmina, elegi, mirabile visu opus H., opus exigere O. pesnitev dokončati, ut [dii] orsis tantum operis successūs prosperos darent L. naj naklonijo uspeh smelemu podvigu tako velikega (zgodovinskega) dela, opus habeo in manibus Ci. spis imam v delu.
f) kak rokodelski izdelek (proizvod): opus pistorium Plin., Cels. pecivo.
g) delo (proizvod) čebel: cerea opera sua Col., ceris opus (= med) infundite Ph. —

II.

1. delo = dejanje, podjetje, početje: O., V. idr., gloria plus habet nominis quam operis Cu. se opira bolj na ime kot na dejanja, operibus eum anteire C., hoc ultimo virtutis opere edito Cu., his immortalibus editis operibus L.; od tod: quod sui operis erat, agebat L. kar je imel na skrbi, za kar je skrbel, sunt, quibus unum opus est H. edino delo, periculosae plenum opus aleae H. zelo nevarno podjetje; pl. opera -um, n
a) v krščanstvu = dobra dela (gr. καλὰ ἔργα): Vulg., Ambr., Cypr., Lact.
b) politična dela, politična dejanja, politični ukrepi, politični podvigi, politične uredbe, politične ureditve: commendatus illi sua atque ipsius opera Vell., primum principalium eius operum erat ordinatio comitiorum Vell.

2. delo = izdelava, rokodelsko (ročno) delo, ročna izdelava, umet(el)nost, slog: materiam superabat opus O., hydra praeclaro opere Ci., simulacrum singulari opere Ci., quarum (sc. bullarum) iste non opere delectabantur, sed pondere Ci. v veličastnem slogu, fabricavit Argus opere Palladio ratem Ph. podobno Paladinemu delu = umetelno, galeae caelatae opere Corinthio Ci. na korintski način, v korintskem slogu.

3. trud, napor, težava v adv. zvezah: magno (maximo) opere Ci. z veliko (največjo) težavo, zelo (prav zelo), maiore opere Ca. ap. Gell., summo opere Lucr., quanto opere Ci. kako zelo, tanto opere Ci. tako zelo, quantillo opere Pl. kako lahko, nimio opere Ci. zelo, silno: haec artificia Graecos nimio opere delectant Ci.; glede na pomene prim. sklope (ixpt.) māgnopere, quantopere, tantopere, summopere idr. —

III. opus „delo, ki naj se stori“, „naloga“ = „potrebno“, „potreba“

1. kot nom. sg. s predik. esse: opus est potrebno je, treba je, potrebuje se (z dat. personae (pa tudi brez njega) in s stvarjo, ki jo kdo potrebuje)
a) kot subj. v nom.: Varr., Ter. idr., dux nobis et auctor opus est Ci., si quid sibi a Caesare opus esset C. ko bi on kaj potreboval od Cezarja, aedificanti usus o. Ci., sumptu ne pareas ullā in re, quod ad valetudinem opus sit Ci., quorsum est opus? H.; pl.: maritumi milites opus sunt tibi Pl., quae amicis o. fuerant N., quae curando vulneri o. sunt L., quaecumque ad proximi diei oppugnationem o. sunt C.; z inf.: omnia ennumerare non o. est Ci., quid o. est plura (sc. dicere) Ci.; z ACI: Pl., Sen. rh., Plin. idr., o. est ipsos antecedere C., ne dici quidam o. est Ci.; z NCI: tu, quae istic o. erunt administrari, prospicies Brutus in Ci. ep.; redko v zahtevnem stavku: quamquam non est opus affingas aliquid aut adstruas Plin. iun., quam (sc. avaritiam) tuam refrenes aliquantulum o. est Aug., mihi o. est, ut lavem Pl., intellegebant o. esse, ut bonis artibus pectus implerent T. (Dial.), reus, cui o. esset, ne reus videretur Plin. iun.; subj. moramo (v mislih) dostaviti: vires effundite vestras! sic o. est (sc. fieri) O., gallum cum o. non fuit (sc. suffocare), suffocavit Ci., non debeo temptare … nihil o. est (sc. temptare) Ci.
b) najpogosteje z abl.: Pl., Ter., Afr. fr., Ca., O. idr., auctoritate tua nobis opus est Ci., auxilio, pecuniā o. est N., armis opus (brez est) V.; tako vselej z abl. pt. pf.: Ca. fr., quid opus sit facto N. kaj je treba storiti, cur properato (hiteti, naglica) o. esset Ci., facto, non consulto in tali periculo opus esse S., sibi opus esse domino eius convento L., o. est puellā servatā O.; redko v gen. ali acc.: quanti argenti opus fuit L., magni nunc erit oris o. Pr., ad consilium pensandum temporis o. esse L.; puero o. est cibum Pl., o. est calcis modium unum Ca.

2. opus habeo aliquā re potrebujem kaj: Eccl., ferae pecudes in vinariis ut graminibus, sic frugibus roburneis opus habent Col.

oracle [ɔ́rəkl] samostalnik
orakelj, preročišče, prerokovanje, prerokba, izrek; božansko razodetje, najsvetejše v judovskem templu
figurativno avtoritativen človek, moder svetovalec

pogovorno to work the oracle doseči kaj z zvijačo, za kulisami delati

ordinazione¹ f naročilo:
lavorare su ordinazione delati po naročilu

ōrdinō -āre -āvī -ātum (ōrdō)

1. po vrsti razstaviti (razstavljati), vrstiti, uvrstiti (uvrščati), razvrstiti (razvrščati), v red postaviti (postavljati), razporediti (razporejati)
a) kot agr. t.t.: arbusta sulcis H. v vrsti (za)saditi, vineam paribus intervallis Col., locum vitibus Col., villa non otiosis ordinata myrtetis Mart. zasaditi, obsaditi.
b) kot voj. t.t. = razvrstiti (razvrščati), razpostaviti (razpostavljati), v bojni red (v bojno vrsto) postaviti (postavljati): Cu., Iust., agmina Mysorum H., copiae ordinatae N., pugna non illa ordinata per principes hastatosque ac triarios L.; toda: Scipio voluntarios ordinavit centuriavitque L. je razdelil v čete in centurije (stotnije).

2. metaf.
a) urediti (urejati) = v določeno zaporedje spraviti (spravljati), v določenem zaporedju namestiti (nameščati), umestiti (umeščati), razvrstiti (razvrščati), postaviti (postavljati): eo volumine magistratūs N. navesti (navajati), magistratūs aliter L. v drug(ačn)o zaporedje postaviti, drugače razvrstiti (razvrščati), publicas res H. v zgodovinskem redu (zaporedju) opis(ov)ati, cupiditates improbas Sen. ph. zle strasti po vrsti vzeti (jemati) v pretres, pretres(a)ti, adfluentes annos H. šteti.
b) v red spraviti (spravljati), v red postaviti (postavljati), urediti (urejati), uravna(va)ti: Col., Plin., bibliothecas Suet., ceteras partes orationis Ci., artem praeceptis L., disciplina ordinata L., ita dii fata ordinaverunt Cu., suas res Val. Max. svojo hišo oskrbeti (oskrbovati), suo arbitrio res suas Sen. ph., facultates proprias Icti. razpolagati s svojim imetjem, vitam Gell., diem Sen. ph. prav razdeliti, opus in totum diem Q. razporediti na ves dan, desideria militum Suet. izpolniti vojakom želje, ustreči željam vojakov; o državnih zadevah: Lamp., Eutr., res Vell. razmere, statum rei publicae Suet., statum liberarum civitatum Plin. iun., provincias Vell. v provincah odrejati, equestrem militiam Suet. službene razmere vitezov, gentem Euergetarum Cu. razmere evergetskega naroda, tribunatūs, praefecturas, ducatūs Iust. ali magistratūs in plures annos Suet. ali procuratores Lamp. ali procuratorem, curatorem, tutorem pozni Icti. postaviti (postavljati) koga (za kaj), namestiti (nameščati) koga, tako tudi: consules in futurum annum Eutr., filium in successionem (za naslednika) regni Iust., sacerdotes Lamp., Cass. duhovnikom podeliti (podeljevati) duhovniške redove, posvetiti (posvečevati) duhovnike.
c) kot jur. t.t. α) litem, causam Icti. pravdo uvesti (uvajati), sprožiti (sprožati). β) edictum, libellum Icti. spisati, sestaviti. γ) testamentum Sen. ph., Icti. ali codicillos Icti. ali iudicia suprema in samo suprema Q., Icti. oporoko narediti (delati), poslednjo voljo izraziti (izražati), poslednje naročilo da(ja)ti, narediti (delati) poslednje volilo, oporočiti; od tod δ) sploh odrediti (odrejati), določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati): quod cum vestro consilio fuerit ordinatum pozni Icti., hoc … credimus ordinandum pozni Icti. — Od tod adj. pt. pf. ōrdinātus 3, adv. -ē urejen, uravnan, reden, v prav(šnj)em redu, pravilen: N., Eccl., igneae formae ordinatos cursūs definiunt Ci., vir ordinatus, vita ordinatior, animus ordinatissimus Sen. ph., meatus ordinatissimi Ap., distincte et ordinate disponere Corn., a cuius (sc. ceti) crista ordinate utrisque piscibus disposita est tenuis fusio stellarum Vitr., „inconditum“ non ordinate compositum P. F., ordinatissime subiungere Aug., ille ordinate etiam malis utendo permanet bonus Aug., ibant caute et ordinate Vulg., tamquam (sc. astra) non possent tam disposite, tam ordinate moveri Lact., quo plenius et ordinatius retractentur Tert.

orecchia f

1. (orecchio) uho, uhelj:
fare le orecchie alle pagine delati uhlje na knjižnih straneh
tirare le orecchie a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

2. ročaj:
le orecchie dell'anfora ročaji amfore

3. glasba zvočnica, zvočna odprtina na instrumentu

4. zool.
orecchia di mare (aliotide) morsko uho (Haliotis tuberculata); ➞ orecchio

orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)

1. anat. uho:
orecchio interno notranje uho
orecchio medio srednje uho
aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
avere le orecchie lunghe pren. biti osel
avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum

2. ekst. sluh:
debole d'orecchio naglušen
duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)

3. ekst. posluh:
non avere orecchio biti brez posluha
suonare a orecchio igrati po posluhu

4. uho, uhelj:
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

5. bot.
orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)

6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia

oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

d'oreille po posluhu
jusqu'aux oreilles do ušes
par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
oreille-de-souris (botanique) spominčica
les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
avoir l'oreille basse biti ponižen
avoir l'oreille dure biti naglušen
avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
avoir l'oreille fine dobro slišati
avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
être dur d'oreille biti naglušen
faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
gager ses oreilles staviti svojo glavo
se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
marcher l'oreille basse biti osramočen
mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil

oródje tool; instrument; implement; appliance; device; gadget; tackle; utensil

ročno oródje (pribor) tool kit, gear
pisalno oródje (pribor) writing materials
ribiško oródje (pribor) fishing tackle
poljedelsko oródje agricultural implements pl
rokodelsko oródje tools pl
vlomilsko oródje burglar's tools pl
vrtnarsko oródje garden implements pl
človek, ki je oródje koga drugega (figurativno) cat's-paw
torba (zaboj) za oródje toolbag (toolbox, toolchest)
on je le oródje v njihovih rokah he is a mere tool in their hands
ne bom oródje v vaših rokah (figurativno) I'm not going to be your cat's-paw
delati z oródjem, obdelovati (kaj) z oródjem to tool
odložiti, iz rok dati oródje to down tools

orso m

1. zool. medved:
orso americano baribal, črni medved
orso bianco severni, beli medved (Thalarctos maritimus)
orso bruno rjavi medved (Ursus arctos)
orso grigio sivi medved, grizli
orso malese malajski, sončni medved (Helarctos malazanus)

2. pren. medved, okornež, neroda; odurnež, nedružaben človek

3.
il ballo dell'orso pren. okorno, nerodno plesanje
vendere la pelle dell'orso prima di averlo ucciso pren. delati račune brez krčmarja

4. ekon. žarg. baisse

oslabélost affaiblissement moški spol , faiblesse ženski spol , exténuation ženski spol , épuisement moški spol , diminution ženski spol (ali perte ženski spol) de ses forces

delati do popolne oslabelosti travailler jusqu'à compléte exténuation

ōste m (f -essa) krčmar, krčmarica
PREGOVORI: domandare all'oste se il vino è buono preg. postavljati neumna, nepotrebna vprašanja
fare i conti senza l'oste preg. delati račune brez krčmarja

otròk (-ôka) m

1. bambino, bambina:
pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
posvojiti otroka adottare un bambino
lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
nezaželen otrok figlio indesiderato
nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
edini otrok figlio unico
otroci iz prvega zakona figli di primo letto
nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
izgubiti otroka abortire
odpraviti otroka abortire

3. pren. figlio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
saj nisi otrok non sei mica un bambino
ne bodi tak otrok non fare lo stupido
dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
pog. delati otroke fare figli
imeti otroka pri prsih allattare il bambino
odstaviti otroka svezzare il bambino
pričakovati otroka aspettare un bambino
biti velik otrok essere un ingenuo
pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
ubogi otrok! povera creatura!
večni otrok eterno fanciullo
čudežni otrok fanciullo, prodigio
bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
otrok navade consuetudinario
PREGOVORI:
veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero

ouvrage [uvraž] masculin delo, obdelava, izdelek; (militaire) obrambne utrdbe, bunker

ouvrage à aiguille žensko ročno delo
boîte féminin à ouvrage skrinjica za šivalni pribor
gros ouvrages stavba v surovem stanju
ouvrage à ciel ouvert dnevni kop (v rudniku)
ouvrage de dames (ženska) ročna dela
ouvrages d'imagination zabavna književna dela
ouvrage manuel, à la machine ročno, strojno delo
ouvrage de référence priročnik
avoir (du) cœur à l'ouvrage z ljubeznijo delati
se mettre à l'ouvrage lotiti se dela

ovíra impediment, obstacle, hindrance; (nanada) check, (nepričakovana) snag; (zapora) bar, barrier; obstruction

večja ovíra a major obstacle
tek čez ovíre šport obstacle race, hurdle race, pogovorno hurdles pl
zakonska ovíra legal impediment
žične ovíre vojska barbed wire, barbed-wire entanglement
ni poti brez ovír no road is without obstacles
konj je padel pri prvi ovíri the horse fell at the first jump (ali fence)
delati ovíro, biti ovíra čemu to be in the way, to be (ali to constitute) an obstacle to something
naleteti na ovíre to run into obstacles
odstraniti vse ovíre to remove all obstacles
staviti komu ovíre na pot to set impediments in someone's way
naleteti na nepričakovano ovíro to come up against a snag

ovíra (-e) f

1. ostacolo; ingombro, impedimento; remora, contrarietà:
žična ovira reticolato
voj. žične ovire cavalli di Frisia

2. ekst. ostacolo, impiccio; šalj. busillis; pren. pastoia, scoglio:
biti ovira essere di ostacolo (a)
delati, premagati, premostiti ovire creare, superare gli ostacoli
naleteti, zadeti ob ovire incontrare ostacoli
objektivne, subjektivne ovire ostacoli di carattere oggettivo, soggettivo
šport. tek z ovirami, čez ovire corsa a ostacoli
birokratske ovire le pastoie burocratiche
postavljati ovire frapporre ostacoli
ovire (za zavarovanje posesti: stekla, bodeča žica) offendicula m pl.

pagnōtta f hlebec (kruha):
lavorare per la pagnotta pren. delati za ljubi kruhek