Franja

začénjati (-am) | začéti (-čnèm)

A) imperf., perf.

1. cominciare, iniziare, mettersi a:
začenjati delo iniziare il lavoro
začenja snežiti comincia a nevicare
začeti študirati mettersi a studiare

2. aprire, avviare, attaccare; entrare:
začeti pogovor avviare un discorso
začeti boj attaccare battaglia
začeti vojno s, z entrare in guerra con, contro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
enkrat je treba začeti prima o poi bisogna cominciare
pog. začeti (obrt) na svojo roko aprire un'attività in proprio
začeti znova cominciare daccapo
začeti posel incamminare un affare
začeti govor esordire
začeti pogajanja intavolare una trattativa
začeti (akademsko) kariero intraprendere la carriera (accademica)
začeti pripovedovati prendere a narrare

B) začénjati se (-am se) | začéti se (-čnèm se) imperf., perf. refl. cominciare, iniziare, aver inizio:
zima se začenja comincia l'inverno
začelo se je obiranje hmelja era cominciata la raccolta del luppolo
pren. njegov dan se zgodaj začne in pozno konča la sua giornata inizia presto e finisce tardi

začeti commencer à (ali de, par, avec) , se mettre à, débuter par ; (otvoriti) ouvrir, inaugurer, engager, entamer ; (lotiti se) entreprendre

začeti se commencer, débuter
znova začeti recommencer
dobro se začenja! familiarno, (ironično) ça commence bien!
začel je iz nič il est parti de rien
začeti prepir chercher querelle (à quelqu'un)
prvi začeti prendre l'initiative
začeti delo, z delom commencer à travailler (ali le travail), se mettre à travailler
dan se začenja le jour point, il commence à faire jour

zadéva matter; affair; business; thing; subject; (osebna) concern; pravo case

o tej zadévi on this subject
v zadévi with reference to, on the subject of
državna zadéva affair of state
družbena zadéva social matter (ali problem)
notranje zadéve internal affairs pl
zadéva javnega pomena matters pl of public concern
zadéve skupnega pomena matters pl of common interest
tekoče zadéve current affairs pl
zunanje zadéve foreign affairs pl
dogovorjena, domenjena zadéva a put-up job
ministrstvo za zunanje zadéve VB Foreign Office (krajšava: F.O.); ZDA State Department
lepa zadéva! (ironično) that's a nice mess!
v zadévi X. proti Y. pravo in the case of X. versus Y.
brigaj(te) se za svoje zadéve! mind your own business!
to je zadéva zase it is a separate question (ali problem, matter)
to je čisto druga zadéva that's an entirely different thing
to ni moja zadéva that's no business of mine
to je tvoja zadéva that's your affair, that's your lookout, it's up to you
kot je zadéva sedaj... as matters now stand
zadéva prihaja na dan the affair is coming out, the matter is being aired
pusti zadévo pri miru! let the matter rest!
zadéva se vleče the affair is dragging on
vmešavati se v tuje zadéve to meddle in other people's afairs
vzeti zadévo v roke to take the matter in hand
voditi zadéve to conduct (ali to direct) affairs
opustiti zadévo (pogovorno) to drop the whole business
govoril sem z njim o vaši zadévi I talked to him regarding your business

zádnji dernier, ultime, extrême, suprême; arrière, postérieur

v zadjem času ces derniers temps
v zadjih letih ces dernières années
zadjo nedeljo dimanche dernier
zadji (pretekli) teden la semaine dernière (ali passée)
zadnji dan meseca le dernier jour du mois
zadnji del la partie arrière (ali postérieure)
zadje noge les pieds moški spol množine de derrière
zadje novice dernières nouvelles, nouvelles de dernière heure
zadja ura dernière heure, heure suprême
zadja volja dernières volontés, testament moški spol
imeti zadjo besedo avoir le dernier mot
zadje časti (pri pogrebu) honneurs suprêmes (ali funébres)
zadnji v zadnjih zdihljajih biti être à l'agonie (ali à toute extrémité)
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier

zaglédati (-am)

A) perf. avvistare, scorgere, vedere:
pren. zagledati beli dan nascere; (di libro) uscire, essere stampato

B) zaglédati se (-am se) | zagledováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. guardar fisso, fissare

2. pren. innamorarsi; invaghirsi (di); appassionarsi (a)

zahválen of thanks; thanksgiving

zahválni dan (praznik) ZDA Thanksgiving Day (zadnji četrtek v novembru)
zahválni cerkveni obred ZDA thanksgiving service
zahválno pismo letter of thanks

zahvaln|i (-a, -o) Dank- (govor die Dankrede, daritev das Dankopfer, molitev das Dankgebet, pesem das Danklied, služba božja der Dankgottesdienst, obred die Dankfeier, pismo das Dankschreiben), Dankes- (formula die Dankesformel, besede Dankesworte množina)
zahvalni dan das Erntedankfest

zakol [ô] moški spol (-a …) die Schlachtung (domači Hausschlachtung, prisilni Notschlachtung, na črno Schwarzschlachtung)
… za zakol Schlacht-
(kokoš das Schlachthuhn)
zrel za zakol schlachtreif
dan zakola der Schlachttag

zapadlost ženski spol (-i …) die Fälligkeit; (zapadenje) der Verfall
zapadlost imetja v prid državi die Kaduzität
dan zapadlosti der Verfallstag, Verfalltag, Fälligkeitstag
datum zapadlosti das Verfalldatum
indosament po zapadlosti das Nachindossament

zapádlost échéance ženski spol , exigibilité ženski spol

dan (datum) zapadlosti jour moški spol (date ženski spol) échéance, échéance ženski spol

zasedanj|e [é] srednji spol (-a …) die Sitzung; die Tagung, v parlamentu tudi: die Beratung; (dolgotrajno Dauersitzung, spominsko Gedenksitzung, občinskega sveta Gemeinderatssitzung, parlamenta Parlamentssitzung, za zaprtimi vrati Klausurtagung, Klausursitzung); parlamenta - obdobje: die Sitzungsperiode
… zasedanja Sitzungs- Tagungs-
(dan der Sitzungstag, kraj der Tagungsort)
preložiti zasedanje sich vertagen
zaključiti/končati zasedanje austagen

zaspati glagol
1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszikPo savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.Kadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.Laže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.

2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszikKer sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.

3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhuny
4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskolV politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.

5. (o delu telesa) ▸ elzsibbadNoge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült.

zasvítati se (dan) commencer à poindre , (ali à faire jour) ; figurativno se faire jour, émerger en quelqu'un

dan se zasvita le jour commence à poindre (ali point, se lève)

zatem [é]

1. danach, darauf
dan zatem am Tag darauf
nedolgo zatem nicht lange darauf
kmalu zatem bald darauf
takoj zatem unmittelbar danach

2. später (10 let zatem 10 Jahre später)

3. (potem) in der Folgezeit, nachher, hernach

zatém

A) adv. dopo; poi; successivamente:
namočil ga je dež in dan zatem je zbolel si bagnò sotto la pioggia e il giorno dopo era già malato
najprej je doštudiral, zatem se je zaposlil prima finì gli studi e poi trovò un lavoro

B) zatém konj.

1. (pri naštevanju) poi, inoltre:
izvažali so vino, zatem orožje, volno in platno esportavano vino e inoltre armi, lana, tela

2. zatem ko (potem ko) dopo che:
zatem ko je prijatelj odšel, je zazvonilo pri vratih dopo che l'amico se ne fu andato, suonarono alla porta

zatemnéti (-ím) | zatemnévati (-am) perf., imperf. oscurarsi, offuscarsi (tudi pren.):
njegova slava je hitro zatemnela la sua fama si offuscò presto
ob teh besedah je njegov obraz zatemnel a quelle parole si oscurò in volto
ko je dan zatemnel, so se prižgale luči all'imbrunire si accesero le luci

zatòn (-óna) m

1. (zahod) tramonto, calata (del sole)

2. pren. (konec, propad) declino, tramonto:
gospodarski, politični zaton dežele il declino economico, politico di un Paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dan gre v zaton si fa sera
stoletje gre v zaton il secolo sta per finire
igralec v zatonu un attore sul viale del tramonto

zavekati glagol
1. pogosto v leposlovju (zajokati) ▸ felsír
Ko zaveka otročiček, mu potisne dojko v usta. ▸ Amikor a kisded felsír, a szájába nyomja az emlőjét.

2. pogosto v leposlovju (tarnati) ▸ sopánkodik, siránkozik
"Nos si mi zlomila!" je zavekal. ▸ „Eltörted az orrom!” – sopánkodott.

3. pogosto v leposlovju (o rojstvu) ▸ világra jön, napvilágot meglát
Ob 7.45 je na svet zavekalo novo dete. ▸ 7.45-kor jött a világra az újabb gyermek.
Dan pa je bil očitno več kot naklonjen tudi porodnicam, saj je v 24 urah v porodnišnici zavekalo več kot tridesetkrat. ▸ A jelek szerint a vajúdó nők számára is eszményi volt a nap, mivel 24 óra alatt több mint 30 kisbaba látta meg a napvilágot.

4. pogosto v leposlovju (o nastanku) ▸ napvilágot meglát
Priznati moram, da sem v spletu našel še druge datume, ko naj bi mladi internet prvič zavekal, in različna imena "pravih očetov", ki so ga zaplodili. ▸ Be kell vallanom, hogy más dátumokat is találtam a világhálón arról, hogy mikor látott napvilágot először az internet, és az őt nemző „valódi apák” különböző neveire bukkantam.

zazori|ti se [ó] (- se) ➞ → zdaniti se
poetično dan se zazori der Tag bricht ein

zbrska|ti (-m)
zbrskati na dan hervorkramen