Franja

òklepine ž mn. dial. po vršenju zdrobljena slama

oklìzotine ž mn. dial., ekspr. slastne jedi, ki same drse po grlu

okolìšati -ām
1. iti, hoditi naokrog, po ovinkih, okoliš: okasnio sam, trebalo je okolišati
2. po ovinkih govoriti, po okoliših govoriti, namigavati: što sam dosad sve okolišao, ovdje ću izrijekom da kažem; govori kratko, ne okolišaj

okolišávati -lìšāvām po okoliših govoriti: kazati komu što bez okolišavanja naravnost, brez ovinkov povedati

òkrājčiti -īm hoditi, iti naokrog, hoditi okoliš, po ovinkih: kaži pravo kao što jest, a nemoj okrajčiti; znam ja da ti oko moje kćeri okrajčiš

òkrīlje s
1. krilo, perutnica
2. okrilje, varstvo: Dubrovnik priteče Turskoj pod okrilje
3. dan po "krstni slavi"

Ölbedarf, der, potrebe po olju/nafti

oleō -ēre -uī (nam. *odeō; prim. odor)

1. dišati, dehteti, vonjati: Pl., Plin., Iuv., Stat. idr., olentes menthae O., (sc. apium) olentia pascua V.; occ. smrdeti: Pl., Lucan., Mart., Icti. idr., olentis uxores mariti (= kozla) H.; metaf.: verba oblitterata et olentia T. zastarele. Skladi: dišati, vonjati po čem z abl.: Afr. ap. Non., nardo Pr., Arabo rore O., olentia sulphure stagna; še pogosteje z acc.: Ter., Varr., o. unguenta Pl., vina oluerunt Camenae H., pastillos Rufillus olet, Gorgonius hircum H., unguentum magis laudari, quod ceram quam quod crocum olere, videatur Ci., nihil o. Pl., Ci. ep.; z adj. in adv.: grave olens V. močno dišeč, suave olens V., Cat. prijetno dišeč, blagodišeč, bene o. O., Ci., male Pl.

2. metaf.
a) dišati po čem = razode(va)ti, ovajati, (po)kazati kaj: malitiam Ci., nihil peregrinum Ci., verba olent alumnum Q., Epicurus nihil (acc.) olet ex Academiā Ci. nič ne diši po Akademiji = Epikur ne pozna nič akadem(ij)skega duha.
b) dišati = da(ja)ti se čutiti (spozna(va)ti, zazna(va)ti), čutiti se, zlahka biti zazna(va)n, spozna(va)ti: olet homo quidam Pl. čutiti ga je, voham ga, aurum olet huic Pl. moj denar mu diši = čuti, da imam denar, illud non olet unde sit … ? Ci. ali temu ni lahko spoznati vzroka = ali to ne razodeva svojega vzroka?

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: olunt Petr., olat Afr. fr. olant, olĕre Pl.

olympiaverdächtig Sport ki kar diši po olimpiadi

òmrsak -ska m
1. nepostna hrana (mesnine, mlečni izdelki): o praznicima nije ostala kuća sirotinjska bez -a
2. čas uživanja nepostnih jedil, nepostni čas
3. prva nepostna jed po postu

oné m i onegá m,
ona ž,
ono s označava 3. lice koje ne možemo ili ne želimo spomenuti po imenu: Kdo je bil pri tebi? — Veš, bil je one, tisti Matic iz Loga. Govoril sem z ono, tisto jezikavo Katro. Včeraj me je obiskal onega, tisti moj lanski inštruktor.

oniony [ʌ́njəni] pridevnik
čebulast, po čebuli dišeč

Opernführer, der, vodnik po operah

opoplástiti se opòplāstīm se dial. po robu se postaviti: dok se brdska vojska opoplasti

oppidātim, adv. (oppidum) po (vseh) mestih: provinciarum pleraeque super templa et aras ludos quoque quinquennales paene oppidatim constituerunt Suet., cum per omne iter dextra sinistraque oppidatim victimae caederentur Suet.

opportunismo m oportunizem, obračanje po vetru, koristolovstvo, preračunljivost

option [ɔ́pšən] samostalnik
izbira, izbor, svobodna izbira, pravica do izbire
pravno možnost; izhod
ekonomija predkupna pravica, pravica do opcije, pravica do prodaje in nakupa po določem ceni v določenem roku

option of a fine pravica do izbire globe namesto zapora
local option pravica nižje instance do prepovedi prodaje alkohola
at one's option po izbiri
to make one's option izbrati
I had no option but to moral sem; nisem imel druge izbire, kot da
ekonomija plain option enostaven premijski posel
ekonomija double option dvojni premijski posel

optional [ɔ́pšənəl] pridevnik (optionally prislov)
dan na izbiro, po izbiri, fakultativen, neobvezen

optional insurance fakultativno zavarovanje
pedagoško optional subject fakultativen predmet
ameriško optional bonds odpovedljive obveznosti

opzionale agg. dodaten, po izbiri, opcionalen

orbicole [ɔrbikɔl] adjectif, botanique, zoologie po vsej Zemlji razširjen (plante féminin rastlina)