Franja

antidot samostalnik
1. medicina (protistrup) ▸ ellenszer, ellenméreg, antidotum

2. (o rešitvi) ▸ ellenszer
Po ugotovitvah ameriških strokovnjakov sta telesna aktivnost in gibanje izredno učinkovita antidota proti visokemu tlaku. ▸ Amerikai szakemberek szerint a fizikai aktivitás és a testmozgás rendkívül hatékony ellenszere a magas vérnyomásnak.

Antigonus -ī, m (Ἀντίγονος) Antigon,

1. vojskovodja Aleksandra Vel., oče Demetrija Poliorketa, namestnik v Veliki Frigiji; po Aleksandrovi smrti se je bojeval z diadohi in padel pri Ipsu l. 301. Njegov vzdevek je Κύκλωψ, ker je izgubil eno oko: Ci., N., Iust.

2. Ant. Gonatās (γονατᾶς = z železno ploščo na kolenih) Antigon Gonat, sin Demetrija Poliorketa, izvrsten vojskovodja, umrl l. 240: Iust.

3. Ant. Dōsōn (Δώσων = ki vedno samo obljublja) Antigon Dozont, vnuk Demetrija Poliorketa, se je poročil l. 230 s Hrizeido, vdovo mak. kralja Demetrija II., padel l. 221 v boju z Ilirci: L., Iust.

4. Antigon Kimljan (Cymae), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Col.

5. poslanec kralja Deotara: Ci.

6. neki rim. osvobojenec: Ci. ep.

7. neki slikar: Plin.

antiklerikalizem samostalnik
(o nasprotovanju) ▸ antiklerikalizmus

antikvaren pridevnik
(o antikvariatu) ▸ antikváriumi

antimilitarizem samostalnik
(o nasprotovanju vojni) ▸ antimilitarizmus

Antiphōn -ōntis, pri Kom. tudi Antiphō -ōnis, m (Ἀντιφῶν) Antifon(t),

1. govornik iz Ramnunta (Rhamnūs) pri Atenah, sin sofista Sofila, rojen l. 479, oligarh, od Teramena po padcu štiristoternikov obtožen in l. 411 usmrčen: Ci., Q.

2. sofist, Sokratov nasprotnik, napisal spis o razlaganju sanj: Ci.

3. neki osvobojenec in gledališki igralec: Ci. ep.

antipodēs -um, acc. -as, m (gr. ἀντίποδες) protinožci: Lact., Serv., Aug.; iron. o ljudeh, ki delajo iz dneva noč, iz noči pa dan: Sen. ph. — Soobl. antipodae -ārum, m: Isid.

antisepsa samostalnik
medicina (o zdravljenju) ▸ antiszepszis

antisimetričen pridevnik
fizika (o lastnosti) ▸ antiszimmetrikus

antistes -stitis, m f (antistāre) predstojnik, predstojnica, in to =

1. masc. nadzornik: vindemiatorum Col., imperii Romani Tert.; fem. nadzornica: latrinarum Tert.

2. masc. predstojnik (svetišča), višji, prvi svečenik kakega svetišča, božanstva, svetih obredov: templi, sacri L., caerimoniarum et sacrorum Ci., sacrorum Iuv., deorum immortalium Ci., Iovis N., omnes sacerdotes atque antistites Cereris Ci., sacerdotes et antistites religionum Lact., od tod tudi škof: Eccl., pozni Icti., Christianae legis Amm.; fem. predstojnica (svetišča), višja svečenica: Tert., adsiduae templi antistites L., Delphicae cortinae ant. Val. Max. (o Pitiji).

3. pren. masc. svečenik = izurjenec (strokovnjak, mojster) v kaki znanosti ali umetnosti, njun zastopnik: cultor et ant. doctorum sancte virorum O., artis dicendi Ci., medicae artis Ps.-Q., artium Col., iuris Q., sapientiae Plin., Academici... nullum antistitem reliquerunt Sen. ph.

Antisthenēs -is (redko -ae), m (Ἀντισϑένης) Antisten,

1. Sokratov učenec, Diogenov učitelj, ustanovitelj kiniške šole: Ci.; apel. v pl.: Antisthenae et Platones multi Gell.

2. neki pisatelj, ki je pisal o piramidah: Plin.

antiterorističen pridevnik
(o nasprotovanju terorizmu) ▸ antiterrorista, terroristaellenes

antonim samostalnik
jezikoslovje (o pomenu besede) ▸ ellentétes jelentésű szó, antonima
Sopomenke: protipomenka

antraciten pridevnik
1. (barva) ▸ antracit
2. (o antracitu) ▸ antracit

antropocentričen pridevnik
(o človeku kot središču) ▸ emberközpontú, antropocentrikus
Ponekod je zelo jasno prikazan antropocentrični svet, človek kot bistvo vsega. ▸ Néhol nagyon világosan bemutatja az emberközpontú világot, az embert mint mindennek a lényegét.

antropometričen pridevnik
antropologija (o človekovih telesnih merah) ▸ antropometriai

antropomórfski (-a -o) adj. antropomorfico:
antropomorfski pojmi o bogu concezione antropomorfica della divinità

anuiteten pridevnik
finance (o obročnem odplačevanju) ▸ annuitásos

ănus -ūs, f starka, stara ženska, stara gospa, zaničlj. = baba, babura: a. annosa O., Cumaea (= Sibylla) O., fatidica, Sabella a. H. vedeževalka, vešča, Stoicorum πρόνοια Ci., quae est anus tam delira, quae timeat ista? Ci.; pren. (o izpitem možu): trabeata anus Ci.; atrib. = stara, osivela, priletna: sacerdos V., avia Cu., uxor Ps.-Q., matrona Suet., vidua Hier., virgines Aug.; cerva O.; charta Cat., amphora, testa Mart., terra Plin. pusta, nerodovitna, Appia via Pr., fama Cat., Mart.

Opomba: Star. gen. sg. anuis: Enn. fr., Ter., Varr. ap. Non.; dat. sg. anū: Luc. ap. Gell.

anything [éniɵiŋ] zaimek
nekaj, karkoli, vse

anything but vse prej kot
for anything I know kolikor je meni znano
he is a little better if anything godi se mu malo bolje, če se sploh da govoriti o zboljšanju
not for anything za nič na svetu
hardly (ali scarcely) anything skoraj nič
like anything na vso moč, kar se da