Franja

light⁴ [lait] samostalnik
svetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba
navtika svetilnik; iskrenje, sijaj (oči)
poetično vid, nebesno telo
figurativno luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha
množina spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti
množina, sleng oči

according to one's lights po svojih sposobnostih
he appears in the light of (a scoundrel ) videti je (lopov)
by the light of a candle pri svetlobi sveče
by the light of nature po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjo
between the lights v mraku
to bring to light odkriti, odkopati
to come to light priti na svetlo, biti odkrit
poetično light of one's eyes vid
figurativno the light of my eyes punčica mojega očesa
in the light of these facts vpričo teh dejstev
to give light to razložiti, razjasniti
to give s.o. a light prižgati komu cigareto
to hide one's light under a bushel biti preskromen, skrivati svoje sposobnosti
high lights najsvetlejši deli slike
the light of s.o.'s countenance naklonjenost koga (uživati)
to place s.th. in a good light postaviti kaj v lepo luč
to put a light to s.th. prižgati, zažgati kaj
I see the light posvetilo se mi je
to see the light roditi se; ameriško spremeniti svoje stališče; religija biti prosvetljen, sprevideti
to see the light of day biti objavljen, biti prvič uprizorjen
to stand in s.o.'s light jemati komu luč, biti komu na poti, figurativno motiti koga
to stand in one's own light škodovati samemu sebi
to strike a light prižgati (vžigalico, vžigalnik)
he is a shining light genij je
to throw (ali shed) light on s.th. razložiti, razjasniti kaj
get out of the light! ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!
tail-light rdeča lučka na avtomobilu
light and shade svetloba in senca, nasprotja
Ancient Lights opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi okna

light^*6 [lait] neprehodni glagol
izstopiti, iti dol (from, off)
pasti (on na)
spustiti se (on na)
naleteti (on na)
ameriško, sleng navaliti (into na)
ameriško, sleng izginiti, pobegniti (out)
dogoditi se

a cat always lights on its feet mačka vedno pade na noge
the bird lighted on a twig ptič se je spustil na vejico

lík figure; form; shape, frame; image; configuration; (oseba) person, body

privzeti lík to take on (ali to assume) the shape (ali the likeness) of

like¹ [laik] pridevnik
enak, podoben, sličen (komu, čemu)
arhaično verjetno (we are like to have war)

vulgarno as like as not zelo verjetno
on this and the like problems o tem in o sličnih problemih
and (ali or) the like in tako dalje, in temu slično
as like as two peas podobna kot jajce jajcu
what is he like? kakšen je?
a like amount enaka vsota
liker to God than man bolj podoben bogu kakor človeku
in like wise (ali manner) na enak način

lȉle-m ȉle prisl.: za žene je lile-mile, osveta je za čovjeka za ženske je božanje, za moža je maščevanje; on oko nje sve lile-mile on okoli nje samo s sladkimi besedami

limb¹ [lim] samostalnik
ud; glavna drevesna veja; krak križa; obronek hriba
astronomija rob planeta
botanika rob cvetne čaše, rob mahovja
matematika kotomer
pogovorno neugnanec, navihanec

limb of the devil (ali Satan) vražič, porednež
to escape with life and limb odnesti celo kožo
pogovorno on a limb v nevarnem položaju
ameriško, pogovorno to go out on a limb izpostaviti se za koga
limb of the law roka pravice, oko postave, policist, orožnik
limb of the sea morski rokav

line¹ [lain] samostalnik
črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
matematika črta (zlasti premica)
geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
množina obris, kontura, oblika
množina načrt (ladje), osnutek, plan
množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
množina, gledališče tekst vloge, vloga
množina, pogovorno poročni list
pogovorno poročilo, pojasnilo
množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
tehnično vod
ekonomija sortiment, blago, predmet
množina serijsko blago
vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

the Line ekvator
line of sight kamor seže pogled
line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
hung on the line (slika) obešena v višini oči
figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
the line of least resistance linija najmanjšega odpora
on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
on the line na meji, politika na liniji
line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
to stand in line stati v repu (vrsti)
britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
the Southern line južna železnica
bus line avtobusna proga
double line dvotirna proga
single line enotirna proga
main (ali trunk) glavna proga
branch line stranska proga
on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
along these lines po teh navodilih, smernicah
along general lines po splošnih smernicah
line of argument dokazni postopek
to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
lines of responsibility pristojnosti
to take the line postaviti se na stališče
in line of duty pri opravljanju dolžnosti
out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
to draw the line (at) povleči mejo (pri)
I draw the line at that to se pri meni neha
to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
to go over the line prekoračiti mejo, mero
in line with skladno z
ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
to be in line with soglašati s, z
to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
the male line moški potomci
in the direct line neposredni potomci
to read between the lines brati med vrsticami
to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
to get a line on dobiti poročilo o čem
gledališče to study one's lines učiti se vloge
marriage lines poročni list
pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
to hold the line ostati pri telefonu
ameriško party line dvojček (telefon)
on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
vojska line of fire strelska bojna vrsta
vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
vojska line of battle frontna linija
vojska line of defence obrambna linija
vojska to go up the line iti v frontno linijo
vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
vojska the line regularne čete
navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
navtika ship of the line linijska ladja
fizika line of force magnetna silnica
in the line of glede na
somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
figurativno to keep to one's line iti premočrtno
figurativno by (rule and) line natančno, precizno
to get off the line iztiriti
hook, line, and sinker popoln(oma)
to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti

linger [líŋgə] neprehodni glagol
muditi se, pomuditi se (over, upon pri)
zaostajati (behind za)
obotavljati se, mečkati; leno hoditi, vleči se; zavlačevati
arhaično ginevati, hrepeneti (after)

to linger away (ali about) zapravljati čas
to linger out podaljševati, zavlačevati
to linger out one's life životariti, polagoma umirati
to linger on životariti, prebijati se, vegetirati

lip¹ [lip] samostalnik
ustna, ustnica
množina usta, šoba
sleng predrznost, nesramnost, jezikanje; rob (jame, rane); kljun (posode)

to bite one's lip gristi si ustnico (v jezi), zadrževati smeh
to carry (ali keep) a stiff upper lip pogumno prenašati udarec usode
to curl one's lip porogljivo se našobiti
sleng to give lip jezikati, predrzno odgovarjati
to hang one's lip pobesiti nos
to hang on s.o.'s lips napeto koga poslušati
to keep a thing within, one's lips obdržati kaj zase
it never passed my lips tega nisem nikoli rekel (povedal)
we heard it from his own lips slišali smo ga to reči
to lick (ali smack) one's lips oblizovati se
sleng none of your lip! ne bodi predrzen!, ne jezikaj!
to part with dry lips ločiti se brez poljuba
there's many a slip 'twixt the cup and the lip do cilja je daleč
the word escaped my lips beseda mi je ušla

lísa spot; blur

bela lísa na konjskem čelu blaze, white patch on horse's forehead

lisják zoologija dog-fox, he-fox

zvit lisják (figurativno) a sly old fox, a cunning old rascal, pogovorno a tricky customer, arhaično a sly blade
lisják zviti! the cunning fox!; (zvitorepec) a slyboots, a wily old bird
on je pravi lisják he is a sly dog
ta lisják me je osleparil that crafty old soand-so has done me in the eye

lîst m, mest. na lístu, mn. lístovi in lȉstovi
1. list: zelen, suh, nježan, žut list; gora se odjenula -om gozd je ozelenel; on je naše gore list on je naš človek
2. list: list papira, hartije; list pile žagin list; list pile jarmače, tračne pile; list noža
3. list, dokument: tovarni, sprovodni, putni, pomorski list
4. pola: anketni list; upitni list
5. pismo: napisati, primiti, otvoriti list
6. časnik: službeni list uradni list; večernji, jutarnji, dnevni list
7. list aluminijuma, staniola, bakra
8. meča, litka, sura: imati debele listove; golicati koga po listovima; pas je ščepao za list
9. razvaljano, raztanjeno testo
10. zool. morski list, Solea solea

listen [lisn]

1. neprehodni glagol
poslušati, prisluhniti, prisluškovati (to)

2. prehodni glagol
arhaično poslušati, prisluškovati

to listen to reason dati se pre.pričati, poslušati pameten nasvet
to listen in to (a concert) poslušati (koncert) po radiu
to listen in on prisluškovati telefonskemu pogovoru (s pomočjo prisluškovalne naprave)

lit [li] masculin postelja, ležišče; (rečna) struga; plast, sloj, ležišče rude; smer (vetra, toka); figuré zakon

lit de mort smrtna postelja
lit nuptial poročna postelja
lit pliant zložljiva postelja
lits-jumeaux zakonski postelji
chambre féminin à un lit, à deux -s eno-, dvoposteljna soba
ciel masculin de lit baldahin nad posteljo
descente féminin de lit predposteljnik
wagon-lits masculin spalni voz
au saut du lit pri vstajanju
enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
par lits plast na plast
aller, se mettre au lit iti, leči v posteljo
cloué au lit (figuré) prikovan na posteljo
faire lit à part, deux lits ločeno spati
faire son lit postlati si
garder le lit bolan v postelji ležati
mourir dans son lit umreti naravne smrti
prendre le lit leči v posteljo
comme on fait son lit, on se couche kakor si si postlal, tako boš spal

live² [liv]

1. neprehodni glagol
živeti, trajati, zdržati; preživeti; stanovati, živeti

2. prehodni glagol
preživljati

to live to be old; ali to live to a great age dočakati visoko starost, dolgo živeti
to live close živeti pretirano skromno
to live in a small way skromno živeti
to live in clover živeti v obilju, živeti brezskrbno
to live fast razuzdano živeti
to live a lie živeti čez svoje razmere
to live from hand to mouth živeti iz rok v usta
live and learn! učiš se vse življenje
to live by painting živeti od slikanja
to live to o.s. sam zase živeti
to live within o.s. povleči se vase, živeti po svoje
live and let live daj še drugim živeti, živi in pusti še druge živeti
to live a double life živeti dvojno življenje
the dead live on in our hearts mrtvi živijo dalje v naših srcih
to live to see doživeti
to live off one's capital živeti od svojega kapitala
to live by one's wits znajti se v življenju, živeti od sleparstva
live wage mezda, ki komaj zaleže za življenje

lízati to lick

lízati si rane to lick one's wounds (tudi figurativno)
lízati pête komu, lizati se komu (figurativno) to lick someone's boots (ali shoes), to fawn on (ali upon) someone
lízati si ustnice to lick one's lips (ali chops)

ljubézen amour moški spol , affection ženski spol ; (nežna) tendresse ženski spol

čutna ljubezen amour sensuel
bratovska (materinska, otroška) ljubezen amour fraternel (maternel, filial)
platonična ljubezen amour platonique
strastna ljubezen amour passionné, passion ženski spol
ljubezen do bližnjega amour du prochain
ljubezen do domovine amour de la patrie
iz ljubezni par amour
ljubezen je slepa l'amour est aveugle (ali voit tout en beau)
razkritje ljubezni déclaration ženski spol d'amour
ljubezen na prvi pogled le coup de foudre
sreča v igri, nesreča v ljubezni (šaljivo) heureux au jeu, malheureux en amour (ali familiarno en ménage)
stara ljubezen ne zarjavi on revient toujours à ses premières amours

ljubljenček samostalnik
1. (domača žival) ▸ kedvenc, házi kedvenc, háziállatVaš domači ljubljenček vas je vedno iz srca vesel, ko pridete domov in ga malo pocrkljate in pobožate. ▸ A házi kedvence mindig szívből örül, amikor ön hazaérkezik, egy kicsit megcirógatja és megsimogatja.
2. (o osebi) ▸ kedvencNi hotel, da fantek postane razvajen družinski ljubljenček. ▸ Nem akarta, hogy a fiú elkényeztetett családi kedvenc legyen.
V razredu je imel svoje ljubljenčke. ▸ Megvoltak a maga kedvencei az osztályban.
Najbolj ponosen sem na to, da mi je vse to uspelo samemu, nikdar nisem bil od nekoga sin, brat, prijatelj, ljubljenček. ▸ A legbüszkébb arra vagyok, hogy mindezt egyedül értem el, nem voltam senkinek a fia, testvére, barátja, kedvence.

3. (o stvari) ▸ kedvenc
Zelo nerad posodi svoje vozilo, saj se boji, da bi se njegovemu ljubljenčku kaj pripetilo. ▸ Nagyon vonakodik kölcsönadni a járművét, mert fél, hogy a kedvencének baja esik.
Včasih raje ostane doma in klepeta, kot da bi šla na žur, ker se sicer ne bi mogla nenehno pogovarjati po svojem mobilnem ljubljenčku. ▸ Néha inkább otthon marad csevegni, minthogy elmenjen egy buliba, mert ott nem tudna állandóan az imádott mobilján beszélgetni.

ljubosumno prislov
1. (zaščitniško) ▸ féltékenyen, féltveNa ministrstvu za promet in zveze ljubosumno skrivajo identiteto prosilcev. ▸ A Közlekedési és Hírközlési Minisztérium féltékenyen titkolja a kérelmezők személyazonosságát.
Razume se, da so izdelovalci ur ljubosumno varovali svoje znanje kot poklicno skrivnost. ▸ Érthető, hogy az órakészítők szakmai titokként féltve őrizték az ismereteiket.

2. (zavistno) ▸ féltékenyen
Če le ne bi mestna tekmeca tako ljubosumno tekmovala med seboj, namesto da bi sodelovala. ▸ Bárcsak a város riválisai ne versengnének ennyire féltékenyen egymással az együttműködés helyett.
V košarko se je zaljubil, ko je kot gimnazijec na Loki ljubosumno opazoval vrstnike, kako spretno in strastno mečejo na koš. ▸ Akkor szeretett bele a kosárlabdába, amikor Lokában gimnazista korában féltékenyen figyelte a kortársait, milyen ügyesen és szenvedélyesen dobálnak kosárra.

3. (o ljubezni) ▸ féltékenyen
"Seveda, on ima svoje dekle," je ljubosumno razmišljala, "in nima časa za prijateljico." ▸ „Persze neki van csaja” – gondolta féltékenyen –, „és nincs ideje a barátnőjére.”
Kmalu se začne obešati Danielu okoli vratu, a Barbara ju le ljubosumno opazuje. ▸ Hamarosan Daniel nyakába csimpaszkodik, de Barbara csak féltékenyen figyeli őket.

ljudjé gens moški spol množine ali ženski spol množine , monde moški spol , hommes moški spol množine , public moški spol , foule ženski spol

ljudje božji bonnes gens
dobri ljudje braves gens
majhni ljudje les petites gens, le petit (ali menu) peuple
mladi ljudje les jeunes gens
pošteni ljudje honnêtes gens
stari ljudje vieilles gens
ubogi ljudje les gens pauvres, les pauvres, le pauvre monde, les pauvres gens
vsi ljudje tous les gens
ljudje to pravijo, govorijo on le dit
kaj bodo rekli ljudje k temu? qu'en dira-t-on?, qu'en diront les gens?