Franja

salsūra -ae, f (sallere) soljenje, solitev, nasoljevanje, nasolitev, razsoljanje, razsoljevanje, razsolitev, mariniranje, meton. razsòl, razsolíca (rázsolica): CA., et corpus matris ab sacerdotibus, quod in salsura fuerit, demonstratur VARR., salsurae pabula COL. slane (nasoljene, marinirane) ribe; pren.
a) meae animae salsura evenit PL. zlovoljen sem, slabe volje sem.
b) salsura Attica FULG. atiška (= ostra, zajedljiva, ujedljiva, zbadljiva) dovtipnost.

sam¹ (-a, -o) (osebno)

1. selbst, selber
jaz/ti/on/ona/ ono … sam/sama/samo ich/du/er/sie/es … selbst
sam oštir/oštir sam der Wirt selbst
sam pa selbst, seinerseits (voznica sama pa je nepoškodovana die Fahrerin selbst/ihrerseits blieb unverletzt)
na kraju samem an Ort und Stelle
od samega začetka von Anfang an
izgledati: kot smrt sama (aussehen) wie der leibhaftige Tod

2. osebni zaimek: ich/du … (selbst) (sam pa sem menil ich aber war der Meinung/ich selbst aber war der Meinung)

3. (lastnoročno) selbst … (ki ga je kdo naredil/skuhal/vložil/spletel/sešil sam [selbstgemacht] selbst gemacht/selbst gekocht/ selbst eingelegt/[selbstgestrickt] selbst gestrickt/selbst genäht)
naredi sam! mach es selbst!

4.
samega sebe sich selbst (ich mich, du dich, er sich …)
samemu sebi/sam sebi sich selbst (ich mir, du dir, er sich …)
sam sebe sich selbst (ich mich, du dich, er sich …); (škodovati samemu sebi sich selbst schaden, prekositi samega sebe sich selbst übertreffen, ostati zvest samemu sebi sich selber treu bleiben, prepustiti samemu sebi sich selbst überlassen)
sam sebi namen der Selbstzweck
… samega sebe die eigene Person, Selbst-
(analiza die Selbstanalyse, najdenje die Selbstfindung, odkrivanje die Selbsterfahrung, osvobajanje die Selbstbefreiung, precenjevanje die Selbstüberschätzung, presoja die Selbsteinschätzung, sovraštvo do der [Selbsthaß] Selbsthass, trpinčenje die Selbstquälerei, varanje der Selbstbetrug, zaničevanje die Selbstverachtung)
zavedanje samega sebe das [Ichbewußtsein] Ichbewusstsein
dvom o samem sebi der Selbstzweifel
obup nad samim seboj die Selbstaufgabe
poskus na samem sebi medicina der Selbstversuch
smiljenje samemu sebi die Selbstbemitleidung
figurativno sam sebi ni več podoben er ist nicht mehr er selbst

5.
sam od sebe von selbst, aus freien Stücken
sam na sebi/sam ob sebi an und für sich
sam zase für sich, živeti: zurückgezogen

6.
sam svoj sein eigener (gospod sein eigener Herr, mojster sein eigener Meister), unabhängig

sám alone; sole; only; solo; (brez pomoči) by oneself, unaided, single-handed

čisto sám, sám samcat quite alone, all alone
sám od sebe spontaneously; of one's own accord
jaz sám I myself
on sám he himself
stvar sáma na sebi the thing in itself
sám Cezar Caesar's self
na sám novoletni dan just (ali precisely) on New Year's Day
žrtvovanje sámega sebe self-sacrifice
zaupanje v sámega sebe self-reliance
sáma dobrota ga je he is kindness itself
sáma ljubeznivost ga je do mene he is a perfect angel to me
sám je na svetu he stands alone in the world
on je sám svoj gospodar he is his own master
sáma kost in koža ga je he's nothing but skin and bone, he's just a bag of bones
že sáma ideja je smešna the very (ali the mere) idea is funny
to ni nihče drug kot sám knez he is no less a man than the prince
imeti sám svojo hišo to have a house of one's own
javiti se sám od sebe (prostovoljno) to volunteer
sami so se izdali they betrayed themselves, they gave themselves away
sáma si delam obleke I make my own dresses
sáma si plete nogavice she knits her own stockings
sáma opravlja vse gospodinjske posle she herself does all the housework
sám si strižem lase I cut my own hair
sám si delam večerjo I get my own supper
sám si služi kruh he earns his own bread
vrata se sáma zapirajo the door shuts by itself
to sem sám naredil (brez tuje pomoči) I did it single-handed
to lahko sám vidiš you can see for yourself
leteti sám (brez spremstva, aeronavtika) to fly solo, to solo
presodite sámi! judge for yourselves!
jaz sám sem šel tja I myself went there
ne pustite ga sámega! don't leave him by himself!
to se samo po sebi razume that is a matter of course
lahko to sám napraviš? can you do it alone?
govoriti s kom na samem to speak to someone in private
vi sami to pravite you yourself say so
prepustil sem ga sámemu sebi I left him to himself
sám si kuham I prepare my own dinner
sami njegovi prijatelji ga sovražijo even his fiends hate him
sám vrag te je prinesel the devil himself has brought you
iz sámega egoizma for pure selfishness (ali egoism)

sám¹ (-a -o) adj.

1. solo:
biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

2. solo, da solo, da sé:
naredi sam fai da solo, fai da te
misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
sam od sebe spontaneamente

3. stesso:
tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

4. (v zvezi s 'se') se stesso:
oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
sam po sebi razumljiv implicito
obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
PREGOVORI:
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso

sám solo ; (samoten) solitario ; (v lastni osebi) mismo ; (osebno) personalmente

sam po sebi, sam zase por sí solo
čisto sam a solas
samo po sebi en sí, de sí, por sí
na samem a solas, sin testigos, privadamente
jaz sam yo mismo
meni samemu a mí mismo
mi sami nosotros mismos
v sami srajci en mangas de camisa
sama dobrota ga je es la bondad personificada (ali en persona)
to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
pomagaj si sam! ¡ayúdate a ti mismo!
to se razume samo po sebi eso se entiende por sí solo
biti sam (brez spremstva) estar solo
govoriti sam s seboj hablar consigo (ali entre sí)
nesreča redko pride sama bien vengas, mal, si vienes solo

samó only, solely, merely; but, nothing but

ne samó..., temveč tudi... not only... but also...
samó in edino simply and solely
samó trenutek, prosim! just a moment, please!
samó on he alone, no one but he, only he
samó počasi, fantje! easy, boys!
samó da... provided (that)...
samó tega ne anything but that
vse, samó ne... everything but, everything except
samó ob torkih only on Tuesdays
samó nekaj minut but a few minutes
samó to pot (tokrat) (for) this once
ne samó on, tudi ti not only he, but you too (ali also)
samó pomislite! just imagine!
samó enkrat sem ga videl I've seen him only once (ali pogovorno only the once)
samó to mislim reči I just want to say this
prijaham, samó da ti povem... I've come here simply to tell you...
gre samó še za tvoj pristanek your consent is all that is wanted
samó sreča nas lahko reši only a stroke of luck can save us
ne samó da je bedast, je tudi prevzeten he is not only stupid, but also proud
rad bi ti pomagal, samó ne vem kako I should like to help you, only I don't see how I can
samó če on ne bi toliko govoril! if only he did not talk so much
samó tole knjigo bom dal na mizo I'll just put this book on the table
samó za minuto se je ustavila, da bi govorila z Janezom she just stopped for a minute to speak to John
povej, kar imaš povedati, samó hitro! say what you have to say, only look sharp about it!
morem ga samó pohvaliti I have nothing but praise for him
samó da ne bi deževalo! let's hope it doesn't rain!
pusti me, da se samó malo odpočijem! just let me rest an instant!, pogovorno just let me get my breath back!

samó adv.

I.

1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
poznati samo navidez conoscere soltanto di vista

2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare

3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano

4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
samo noter, prosim! avanti, prego!
samo tako naprej! avanti così!

5. (izraža svarilo) ○:
samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!

6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!

7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi

8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa

II. (v vezniški rabi)

1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro

2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no

3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire

4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore

5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere

samostójen independent; self-dependent; selfsupporting; autonomous

sem »samostojen« (figurativno) I'm on my own
samostójno prislov independently

samozavest samostalnik
(prepričanost vase) ▸ önbizalom, öntudatDelovni uspeh vam bo okrepil samozavest in povečal občutek vrednosti. ▸ A munkában elért sikerek növelik az önbizalmát és a saját értékességébe vetett hitét.Dober trener nam bo vlil samozavest ter prepričanje, da lahko pozneje tudi sami dosežemo zastavljene cilje. ▸ Egy jó edző önbizalmat és hitet ad nekünk, hogy a későbbiekben elérhessük a céljainkat.Ne znam navezati stikov in sem brez samozavesti. ▸ Nem tudok kapcsolatot teremteni és nincs önbizalmam.

sánjati to dream; to see in a dream

sanjalo se mi je I dreamt
sanjal sem nekaj čudnega I had a strange dream
niti sanja se mi ne (figurativno) I have not the haziest notion
še sanja se mi ne, da bi... (daleč proč, kaj še) I would not dream of it!
to se mi še sanjalo nikoli ni that never entered my head, I never dreamt (ali thought) of such a thing
to se ti je moralo sánjati you must have dreamt it

sánjati (-am)

A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota

B) sánjati se (-a se) impers.
sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea

sánje dream (o of), dreaming

v sánjah in a dream
niti v sánjah ne (figurativno) far from it
dežela sánj dreamland, world of fancy, dream world
kot v sánjah as in a dream, like a dream
razlagalec sánj interpreter of dreams
imel sem slabe sánje I had bad dreams
mladostne sánje youthful dreams pl
moje sánje o bogastvu so se razblinile my dreams of wealth have vanished like smoke
moje sánje so se uresničile my dream has come true
sánje varajo dreams deceive, dreams are a delusion

sānus 3, adv. -ē (prim. umbr. abl. pl. sanes = lat. sanis)

1. zdrav (naspr. aeger): PL., CA., VARR., CELS., GELL., AUG., cum sanae parti corporis scalpellum adhibetur CI., sanum facere aliquem CI. ozdraviti, si eo medicamento sanus factus est CI., vulnera ad sanum nunc coiere mea PR. so zaceljene, si te populus sanum recteque valentem dictitet H.; komp. sanior PL.; superl. sanissimus CELS.

2. metaf.
a) zdrav = v dobrem stanju se nahajajoč, ne(p)okvarjen, ne(p)oškodovan: sana et salva res publica CI. EP., civitas L., (sc. armamenta navis) salva et sana sunt PL., res sana (naspr. res aegra) SEN. PH., vox Q. brez prirojenih napak, ego sanus ab illis (sc. vitiis) H. še čist (prost); pesn.: aëra non sanum (nam. salubrem) motumque cadavere sentit LUCAN.
b) duševno zdrav, zdravo pamet imajoč (zdrave pameti, pri zdravi pameti), zdravorazumski, pameten, razumen, razboren, preudaren, bister, razborit, bistroumen (naspr. insanus, insaniens, ineptus, demens): PL., TER., N., AUCT. B. ALX. idr., homo CI., homines SUET. ljudje zdravega = pravega okusa (naspr. inepti), eos sanos intellegi necesse est, quorum mens motu quasi morbo perturbata nullo sit: qui contra affecti sunt, hos insanos appellari necesse est CI., ad sanos abeat tutela propinquos H., pro sano loqui PL. ali facere C. kakor pameten človek, pametno, si possem, sanior essem O., qui sanior, ac si ... H., quisquam sanissimus tam certe putat CI., sana mens L., O., gladium sanā mente depositum si repetat insaniens CI., mens sana in corpore sano IUV., sanus sensūs CI., V.; z adv.: bene sanus čisto (prav, zelo) zdrave pameti, čisto (prav, zelo) pameten: rem publicam capessere hominem bene sanum non oportere CI., bene sanus ac non incautus H., mentis bene sanae H. zelo razsoden mož, praecipue sanus H.; naspr. male sanus ne prav pri zdravi pameti, ne prave pameti, ne prav pameten, maloumen, slaboumen, nepreudaren, omamljen, omračenega uma: CI., O., SEN. PH. idr., male sani poëtae H. na pol besni, blazno navdušeni, v navdušeni blaznosti, v blaznem zanosu, male sana Dido V. omračenega uma; z gen.: satin tu's (= tu es) sanus mentis aut animi tui? PL.
c) (o govoru) trezen, preudaren, pameten, razboren, preprost, nezavit, (o govorniku) trezen, preudaren = trezne (preudarne) besede izbirajoč, trezen (preudaren, izbran) jezik imajoč: genus dicendi, sani oratores CI., Rhodii (sc. oratores) saniores CI. – Adv. sānē

1. pametno, razumno: amare PL., sane sapio et sentio PL. popolnoma pri zdravi pameti in pri zavesti sem, non ego sanius bacchabor Edonis H.

2. metaf.
a) (potrjujoč) res, zares, v resnici, resnično, (za)gotovo: GELL. idr., excogitat sane acute, quod decernat CI., sane vellem CI., quod petis id sane est invisum ... H.; uvajajoč stavke: et sane Gracchis haud moderatus animus fuit S. in res ...; od tod occ. (v odgovorih) da, seveda, kajpada, kajpak, se razume, vsekakor, kakopak: sane TER., sane pol TER., sane herc(u)le KOM., CORN., sane et libenter quidem CI.
b) (v koncesivnem pomenu s cj.) naj le, kar se mene tiče, kar mene zadeva, zaradi (zavoljo, zastran) mene: CU., Q. idr., sit hoc sane leve CI., sint falsa sane CI., sed sane fuerit regni paratio plebi sua restituere S., sint sane ... liberales S., rustica sim sane, dum non oblita pudoris O.; z ind.: hoc sane frequentissimum est Q.; occ. (pri imper.) le, naj: PL., TER. idr., negato tum sane, si voles CI., dilue sane hoc crimen CI., age sane L. hajdi!, le!
c) (stopnjujoč) povsem, popolnoma, docela, dočista, čisto, prav: bene sane ali sane bene TER., CI., sapienter sane PL., sane commode PL., recte sane TER., homo sane locuples CI., res sane difficilis CI., Messana ab his rebus sane vacua CI., haud sane TER., S., CU. ne posebno, ne ravno, haud sane diu esset, cum ... PL. ne prav (ravno) davno tega, haud erat sane, quod ... CI. ne bi bilo ravno vzroka (razloga), agellus non sane maior iugero uno VARR., non sane credere H., nihil sane CI. prav nič, čisto nič. Posebna zveza sānē quam ali sānēquam silno, zelo: conclusa quidem est a te tam magna lex sane quam brevi CI., sane quam ... graviter molesteque tuli SULPICIUS IN CI. EP.

sapere^*

A) v. tr. (pres. sò)

1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati

6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

B) v. intr.

1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim

saplèsti -plètēm (se)
1. splesti (se): saplesti mrežu, kosu, košaru
2. zaplesti (se)
3. sapleo sam se na kamen spotaknil sem se ob kamen

saputa f knjižno znanje, vednost:
a mia, tua, sua saputa kolikor vem, veš, ve
per saputa kakor sem slišal, kakor se sliši

sarciō -īre, sarsī, sartum (nam. sarcsī, sarctum; prim. umbr. sarsite = sarcītē, gr. ἕρκος ograja, ograda, plot, okop, nasip itd., ὁρκάνη ograda, lat. sarcina, sartor)

1. (po)krpati, (za)krpati, zaši(va)ti, popraviti (popravljati), v prejšnje stanje postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), obnoviti (obnavljati): VARR., COL., MART. idr., sarcire est integrum facere P. F., sarcire funes veteres CA., aedes suas PL., vestimenta G., sarta tunica IUV., sarcire dolia quassa PLIN., rimas pedum PLIN. ali rupta intestina PLIN. (po)zdraviti, (za)celiti.

2. Klas. le metaf. popraviti (popravljati), poravna(va)ti, zaménjati (zamenjávati, zamenjaváti), nadomestiti (nadomeščati): detrimentum C., incommodum virtute C., honore iniuriam CI., damna praedā L., ruinas generis lapsi (sc. apum) V., gratia male sarta H. slabo zaceljeno (= slabo obnovljeno) prijateljstvo. Večinoma pt. pf. sartus 3 kot adj. v običajni zvezi sartus et tectus, še pogosteje asind. sartus tectus (o poslopjih) „popravljen in pokrit“ = v dobrem stanju se nahajajoč (bivajoč), dobro ohranjen, dobro popravljen, znova postavljen (zgrajen, pokrit): aedem Castoris sartam tectam tradere CI., (sc. Chelidon) ... in his sartis tectis dominata est CI. ali in sartis tectis quo modo se gesserit CI. v (takih) stavbnih (stavbinskih, gradbenih) zadevah, sarta tecta exigere CI., L., DIG. nadzorovati stavbni položaj (stanje stavb), opera publica, quae locantur, ut integra praestentur, sarta tecta vocantur P. F.; z gen.: sarta tecta aedium sacrarum ... tueri CI. stavbni položaj, instaurare sarta tecta domūs ali templi VULG. hišo (svetišče) spraviti v dobro stanje; pren.: sarta tecta tua praecepta habui PL. sem imel v čislih, Curium sartum et tectum, ut aiunt ... conserves CI. EP. v dobrem stanju (položaju) = v dobrem zdravju, pri dobrem zdravju – Adv. sartē = integrē: P. F.

sasred predl. z rod. iz sredine: sasred grada Dubrovnika; ja sam cura sasred župe sem dekle iz središča kraja

satiō¹ -āre -āvī -ātum (satis)

1. sititi, nasititi (nasíčati, nasičeváti): COL., IUST. idr., cibus, quem occuparunt, satiat CU., canes satiati sanguine erili O., satiati agni LUCR., satiare se PLIN., vulturem in cibo dari iubent ... satiatum humano cadavere PLIN.

2. metaf.
a) nasititi (nasíčati, nasičeváti), napojiti (napajati), zadosti (zadostno, dovolj) napolniti (napolnjevati), preskrbeti (preskrbovati) s čim, oskrbeti (oskrbovati) koga, kaj s čim, založiti (zalagati), zadovoljiti (zadovoljevati), (u)tešiti, potešiti, (u)tolažiti, (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati), poteščáti, zadostiti (zadostovati, zadoščati): Romanus somno satiatus L. potem ko se je naspal, naspavši se, (sc. color) Tyrius pelagio primum satiatur PLIN., paries paleā satiatus PETR. zgoščena, solum stercore satiatum COL. dobro (po)gnojena, stercore satiari PLIN., terra satiata aethere pluvio (naspr. terra arida) SEN. TR. napojena, prepojena, prout ... nives imbresve satiaverint PLIN., nec satiatur aquis (sc. fretum) O., largis satiantur odoribus (= ture) ignes O., satiari lumine Phoebi MART., robora Dalmatico lucent satiata metallo STAT., oleo satiare P. VEG. namazati, ex aceto et oleo loca satiare P. VEG. bolne dele dobro natreti (natirati), diram famem O. ali sitim MART. utolažiti, potešiti, neque expletur nec satiatur cupiditatis sitis CI., satiare aviditatem legendi CI., mentem oculosque alicuius sanguine CI., animum CI., eorum animos supplicio CI., desiderium naturae CI. zadostiti, explere bonis rebus satiareque numquam (sc. animi naturam) LUCR., libido mentis satiata CAT., satiare oculos amore PR., lumina satiavit longo visu STAT., nequaquam se esse satiatum CI. zadovoljen (pt., ne adj.), satiare cor ferum O., ira nondum satiata caedibus LUCAN., satiare iracundiam PETR., avidos dolores amplexu SEN. TR., satiasse cineres meorum V. da sem utešil (pomiril), patrum cognitionibus satiatus T., satiatus prosperis adversisque T. dovolj izkusivši = dovolj poznavajoč srečo in nesrečo.
b) occ. prenasititi (prenasičevati), (v)zbuditi ((v)zbujati) pristudo (gnus, odpor, naveličanje), pristuditi se, priskutiti se, v pass. tudi naveličati se, nasititi se, preobjesti se, biti sit česa: primum numerus agnoscitur, deinde satiat CI., figurae ut novitate excitant, ita copiā satiant Q., ut neque ii satientur, qui audient, fastidio similitudinis, nec ... CI., heu nimis longo satiate ludo H., agricola assiduo satiatus aratro TIB., Domitianus secreto suo satiatus T., vitā satiatus LACT.; pesn. z gen.: cum satiata ferinae dextera caedis erat O., satiatus et aevi et decoris SIL.

satis-faciō (ixpt.), pisano tudi narazen satis faciō -ere -fēcī -factum

1. zadostiti (zadoščevati), ustreči (ustrezati) komu, čemu, zadovoljiti (zadovoljevati) koga; abs.: histriones satisfaciebant CI.; z dat.: SEN. PH. idr., satis facere dicimur ei, cuius desiderium implemus DIG., viro et recta et honesta petenti satisfacere CI., etsi nullo modo poterit oratio mea satisfacere vestrae scientiae CI., qui et naturae et legibus satis fecit CI., vitae satisfeci CI. EP. zadosti dolgo sem živel, ut omnium vel suspicioni vel malevolentiae vel crudelitati satisfiat CI., satis est factum Siculis, satis officio ac necessitudini, satis promisso nostro CI.; v obscenem pomenu: alicui, dominae PETR.; z in z abl.: satisfacere in historia, in iure civili CI., in omni genere CI. EP.

2. occ.
a) zadovoljiti upnika, in sicer α) s poplačilom dolga = izpláčati (izplačáti, izplačeváti), poplačati (poplačevati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati), da(ja)ti (v) povračilo: DIG. idr., pecuniam CA., proinde ac si satisfacere vellent C. plačati, ipse ... Fufius satisfacit CI., cum de visceribus tuis et filii tui satis facturus sis, quibus debes CI. EP., alicui argento satisfacere L., ut si mihi in pecunia minus satisfecisset CAELIUS AP. CI. EP., iam pro īs (= iis) satisfecit Sticho? PL. β) s plačilom varščine (poroštva, jamčevine) = da(ja)ti varščino (jamčevino, založnino, poroštvo): DIG.; z gen. (s čim): donec ei totius dotis satis fieret DIG.
b) α) zadovoljiti razžaljenca, prizadetega = primerno se opravičiti (opravičevati) komu, prositi koga odpuščanja (za odpuščanje), da(ja)ti zadoščenje: missis ad Caesarem satis faciundi causā legatis C., si Allobrogibus satis faciant C., ut Caesari satis facerent C., nisi publice satis factum sit CI., acceperam ... Caesaris litteras, ut mihi satis fieri paterer a te CI., satisfieri postulat ille sibi O., repente tantum non satis facientis modo veniam dedit SUET.; s praep.: praedicabas te non existimare, ... umquam mihi pro tuis in me iniuriis satis esse facturum CI., omnibus rationibus de (za) iniuriis satisfacere CI.; z gen. (za kaj): iniuriarum satisfecisti L., Labeoni CORN. β) s kaznijo (pokoro) da(ja)ti zadoščenje komu za kaj, (u)trpeti kazen (za kaj): ut pro facinore suo satisfaceret hosti LACT., saepe satisfecit praedae venator MART.
c) zadostno pojasniti (pojasnjevati), dokazati (dokazovati), prepričati (prepričevati): z ACI: de quo multis ... testibus ... vobis priore actione satis factum est CI., quibus ... satisfeci me nihil reliqui fecisse N.
d) (o žrtvovanju): „Mars pater, si quid tibi in illisce suovitaurilibus lactentibus neque satisfactum est, te hisce suovitaurilibus piaculo“ CA.

Opomba: Impers. pass.: non satisfacitur rei publicae VARR. AP. PRISC.