Franja

dolg¹ [ou̯] moški spol (dolga; dolgovi) die Schuld (tudi figurativno); postavka: der Schuldposten; obveznost: die Schuldverpflichtung; knjigovodsko: das Soll; vsota: der Schuldbetrag; -[schuld] Schuld (častni Ehrenschuld, davčni Steuerschuld, iz igre na srečo Spielschuld, stečajne mase Masseschuld, v banki Bankschuld, v tujini Auslandsschuld, zapuščine [Nachlaßschuld] Nachlassschuld, hipotečni Hypothekenschuld, osnovni Grundschuld, podedovani Erbschuld, prinosni Schickschuld, realni Realschuld, menični Wechselschuld, vojni Kriegsschuld, zasebni Privatschuld)
dolgovi množina Schulden
državni dolgovi Staatsschulden
leteči dolgovi schwebende Schulden
odplačevanje dolga/dolgov die Schuldentilgung, die Entschuldung, služba: der Schuldendienst
odpust dolgov der [Schuldnachlaß] Schuldnachlass
ostanek dolga die Restforderung, die Restschuld
pravni naslov za izterjavo dolga der Schuldtitel
prevzem dolga der Schuldeintritt, die Schuldübernahme
stanje dolga der Schuldenstand
konverzija dolga/dolgov die Schuldumwandlung
črtanje dolga der [Schuldenerlaß] Schuldenerlass
gora dolgov der Schuldenberg
knjiga dolga/dolgov das Schuldbuch
masa dolga/dolgov die Schuldenmasse
odpis dolga die Entschuldung
breme dolgov die Schuldenlast
pristop dolgu der Schuldbeitritt
imeti dolgove Schulden haben
delati dolgove Schulden machen
poplačati dolg eine Schuld abstatten, eine Schuld/Schulden tilgen
oprostiti dolga/dolgov eine Schuld/Schulden erlassen
zabresti v dolgove in Schulden geraten
brez dolga/dolgov schuldenfrei

dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
časten dólg debt of honour
hipotekarni dólg mortgage
neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
izterljiv dólg recoverable debt
viseč dólg floating debt
državni, narodni dólg national debt
biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
dobiti dólg povrnjen to recover a debt
plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
poravnati svoje dólgove to settle one's debts
odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
kup dólgov a mountain of debts
rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul

dólg -a, -o long; ➞ dolgo

prilično dólg, -a, -o lengthy; (dolgotrajen) of long standing; (bolezen) lingering
dólg, -a, -oo (mnogo) poprej (pozneje) long before (after)
dólg, -a, -o (velik) ovinek a long way round
dólg, -a, -o rok long term
za dólg, -a, -oo časa for long
na dólg, -a, -oo in široko far and wide, at length
pripovedovati na dólg, -a, -oo in široko to spin out at great length
dan postaja dólg, -a, -o the days are getting longer (ali are lengthening)
soba je 20 čevljev dólg, -a, -oa the room is 20 feet long
imeti dólg, -a, -o jezik to know all the answers, to be a chatterbox (ali gossip)
imeti dólg, -a, -oe prste (figurativno krasti) to have light fingers, to steal
iti na dólg, -a, -oo potovanje to go on a long journey
padel je, kot je dólg, -a, -o in širok he fell spread-eagled on the ground

dólg, -a, -o long, grand, haut

dolgo longtemps
že dolgo depuis longtemps
hiša je 12 m dolga la maison a 12 m de long(ueur) (ali est longue de 12 m, a une longueur de 12 m)
že dolgo mi ni pisal il ne m'a pas écrit de(puis) longtemps; il a été longtemps sans m'écrire
dolgo ga ni il tarde à venir, il se fait attendre
kako dolgo se že učite francoščino? combien de temps y a-t-il que vous apprenez le français?, depuis quand (ali combien de temps) apprenez-vous le français?
ne bo več dolgo živel il n'ira plus loin, il ne vivra plus longtemps
poznava se že dolgo nous nous connaissons depuis longtemps (ali de longue date); il y a beau temps (ali bien longtemps) que nous nous connaissons
po dolgem pasti tomber de tout son long (ali de son haut, de toute sa hauteur)
na dolgo in na široko longuement, tout au (du) long, en détail, de façon détaillée; en long et en large, de long en large
imeti dolge prste avoir les doigts crochus
dolg ko prekla, žrd une grande perche, un échalas
dolgi valovi grandes ondes
dolgi lasje, kratka pamet longs cheveux, courte cervelle

dólg (-a -o) adj.

1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura

dolgi prsti moški spol množina lange Finger
človek z dolgimi prsti der Langfinger
imeti dolge prste lange Finger haben (stehlen), klebrige Finger haben

dolor moški spol bolečina, bol; muka; žalost; kesanje

dolor agudo huda bolečina
dolor de cabeza glavobol
dolor de muelas zobobol
dolor de oído trganje po ušesih
dolor roedor glodajoča bolečina
¡qué dolor! gorje! joj!
dolores (del parto) pl porodne bolečine
estar con dolores imeti porodne bolečine

dolor -ōris, m (dolēre)

1. telesna bolečina, bol: corporis Ci., Lucr., pedum Ci., articulorum Ci. ep., dolorem morbi ferre non posse Ci., d. capitis, dentium Lucr., Cels. idr., oculorum Lucr., Aur., laterum H. zbadanje, calculi dolor L. epit. bolečine zaradi kamnov; occ.: e dolore laborare Ter. imeti porodne bolečine.

2. duševna bolečina, bol, bolest, otožnost, žalost: dolor est aegritudo crucians Ci., d. muliebris L., femineus, virgineus O., mutuus Cu., in-fixus haeret animo dolor Ci., animi dolorem tegere L., hoc est mihi dolori Ci. to me žalosti, in dolore esse Ci. žalostiti se, dolorem accipere (ex) aliqua re, dolorem capere ab (ex, in) aliqua re, dolorem suscipere, dolorem haurire Ci. razžalostiti se zaradi česa; z objektnim gen. (zaradi česa): d. iniuriae C., desiderii futuri N., coniugis amissae O. zaradi izgube; nam. tega gen. ex z abl.: d. ex civibus amissis L.; met. predmet bolečine, vzrok žalosti: tu dolor es meus O., neque enim debet dolor ille referri O., potest … illa etiam duris mentibus esse dolor Pr.

3. occ.
a) žalitev: tantus dolor est in iniuria Ci., quo dolore incensus N., doloris iniuria Suet.; poseb. žalitev v ljubezni: Pr.
b) nejevolja, srd, ogorčenost, maščevalnost: ea oratione uti me dolor meus coëgit Ci., dolor elicere veram vocem potest etiam ab invito Ci., quo dolore exarsit C., infectum volet esse, dolor quod suaserit et mens H., liber d. Cu. ali liberior d. T.

4. ret. (= πάϑος) bolest, strastnost, visoki slog, patos: Q. (VI, 3, 26), naturalis quidam dolor dicentem incendebat Ci., ut (oratio) doloris habeat, quantum opus sit Ci., in quo ut viderer excellere, non ingenio, sed dolores assequebar Ci., detrahit praeterea (genus hoc orationis) actionis dolorem Ci.

dolžnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Pflicht, -pflicht (čiščenja poti Schneebeseitigungspflicht, dajanja podatkov Offenlegungspflicht, do bližnjega Nächstenpflicht, (duhovnikova) bivati v kraju/(uradnikova) bivati blizu službenega mesta/(odvetnikova), imeti pisarno Residenzpflicht, javnosti Publizitätspflicht, kritja dolgov Deckungspflicht, lojalnosti Treuepflicht, nadzora Aufsichtspflicht, oskrbovanja Sorgepflicht, oskrbovanja in varovanja Fürsorgepflicht, polaganja računov Rechenschaftslegungspflicht, povedati samo resnico in vso resnico Wahrheitspflicht, pregleda Untersuchungspflicht, preživljanja Unterhaltspflicht, pričanja Zeugnispflicht/Aussagepflicht, prijave Anzeigepflicht, prijavljanja Anmeldepflicht, reprezentiranja Repräsentationspflicht, prisege Eidespflicht, seznaniti z naravo bolezni Aufklärungspflicht, sodelovanja Mitwirkungspflicht, varovanja in nadzora Obsorgepflicht, varovanja tajnosti Geheimnispflicht/Verschwiegenheitspflicht, vzdrževanja Instandhaltungspflicht, človeška die Menschenpflicht, državljanska Bürgerpflicht, etična Tugendpflicht, krščanska Christenpflicht, poklicna Berufspflicht, regresna [Regreßpflicht] Regresspflicht, službena Dienstpflicht, stanovska Standespflicht, uradna Amtspflicht, vrnitvena Rückstellungspflicht, zakonska Ehepflicht)
biti dolžnost koga (jemandem) obliegen
kot terja dolžnost pflichtgemäß, pflichtmäßig
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
zagovornik po službeni dolžnosti pravo der Zwangsverteidiger, Pflichtverteidiger
pravo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti das Offizialdelikt
izpolnjevanje dolžnosti die Pflichterfüllung
vršilec dolžnosti der Kommissar
kot vršilec dolžnosti kommissarisch, in Vertretung
kršitev dolžnosti die Pflichtverletzung, službene: die Amtspflichtverletzung
nespolnitev dolžnosti pravo die Nichtstellung
občutek dolžnosti das Pflichtgefühl, das [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein
zanemarjanje dolžnosti die Pflichtvergessenheit
z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
storiti iz občutka dolžnosti aus Pflicht tun
|
dolžnosti množina Pflichten, v službi, na funkciji: der Pflichtenkreis
materinske dolžnosti množina Mutterpflichten
očetovske dolžnosti množina Vaterpflichten
pravice in dolžnosti staršev die elterliche Gewalt
nauk o dolžnostih die Pflichtenlehre
kolizija med dolžnostmi pravo die Pflichtenkollision
ki izpolnjuje svoje dolžnosti pflichttreu
ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti pflichtvergessen
|
moja/tvoja … prekleta dolžnost meine/deine … verdammte Pflicht/(verdammte) Pflicht und Schuldigkeit

2. (funkcija) das Amt
po uradni dolžnosti von Amts wegen
predaja dolžnosti die Amtsübergabe
prevzem dolžnosti die Amtsübernahme

domének cita f

imeti domenek s kom tener una cita con alg, darse cita con alg
iti na domenek acudir a una cita

domicilié, e [-silje] adjectif bivajoč, stanujoč

être domicilié imeti svoje bivališče

domingo moški spol nedelja

domingo de Ramos cvetna nedelja
domingo de Resurrección, domingo de Pascua velikonočna nedelja
domingo de Pentecostés binkoštna nedelja
hacer domingo praznovati v ponedeljek, imeti zaspani ponedeljek

dominio moški spol gospostvo, oblast, obvladanje; posest(vo), last(nina); področje

dominio público državna lastnina
de dominio público splošno znan
dominio sobre sí, dominio propio samoobvladanje
ejercer dominio sobre imeti oblast nad

domíslek idea f ; pensamiento m ; salida f

duhovit domislek ocurrencia f
srečen domislek feliz idea f
imeti bistroumne domisleke tener buenas salidas

domisli|ti se (-m se) česa:

1. (imeti idejo) sich (etwas) einfallen lassen, auf (den/einen solchen …) Gedanken kommen, auf (etwas) kommen, einfallen (on se je domislil es fiel ihm ein)
vedno se domisliti kake laži nie um eine Lüge verlegen sein

2. (spomniti se) sich (etwas) in Erinnerung bringen, sich erinnern an

domišljíja imagination; fancy; fantasy

v domišljíji in imagination
bujna domišljíj rich imagination
čista domišljíj pure imagination
vaša bolzen je le domišljíj your illness is only imaginary
treba je imeti precej domišljíje, da to verjameš it takes a stretch of imagination to believe that

domotóžje homesickness; nostalgia

imeti domotóžje to be homesick

domotóžje mal moški spol du pays, nostalgie ženski spol

imeti domotožje po avoir la nostalgie de, s'ennuyer de, regretter quelque chose

domotóžje (-a) n nostalgia:
imeti domotožje provare, sentire nostalgia

domotóžje nostalgia f ; sentimiento m nostálgico

imeti domotožje sentir nostalgia