Franja

comprēndere^* v. tr. (pres. comprēndo)

1. obseči, obsegati; vključiti, vključevati; zajemati; vračunati:
nel prezzo è compreso il servizio v ceni je vračunana postrežba

2. dojeti, razumeti:
comprendere qcs. a volo takoj, na mah kaj razumeti
i genitori non lo comprendono starši ga ne razumejo

comprensivo agg.

1. pisarn. ki vsebuje, ki zajema:
prezzo comprensivo di I. V. A. e spese di trasporto cena vključno z davkom za dodatno vrednost in prevoznimi stroški

2. uvideven, prizanesljiv, strpen

compressus 3, adv. -ē, gl. comprimō.

comprimant, e [-mɑ̃, t] adjectif stiskajoč; tlačeč

comprimé, e [kɔ̃prime] adjectif stisnjen; figuré zatrt, potlačen; masculin, pharmacie tableta, pastila

air masculin comprimé stisnjen zrak
désir masculin comprimé zatrta želja
comprimé masculin de bouillon kocka za mesno juho
comprimé masculin qui brûle špirit v suhem stanju
prendre un comprimé d'aspirine vzeti tableto aspirina

comprimō -ere -pressī -pressum (cum in premere)

1. stisniti (stiskati), (s)tlačiti: Fulg., dentes Pl., Sen. ph., labra H., Sen. ph., corpora inter se Lucr., oculos O., Sen. ph., Col., Q. oči zapreti, zatisniti, palmam Pl., duos digitos utrimque Cels., cum digitos compresserat pugnumque fecerat Ci. ko je bil prste skrčil v pest, compressa in pugnum manus Q.; preg.: compressis manibus sedere L. križem roke držati, brez dela sedeti.

2. stisniti (stiskati), (z)mečkati, (z)drobiti: Lucr., Ph., Lucan. idr., ista serpens compressa morietur Ci., humor ita mollis est, ut facile comprimi … possit Ci., c. conchas morsū Ci., linguam forcipe O., dorsum boum manibus Col.

3. occ.
a) koga trdno (tesno) objeti, evfem. = telesno (spolno) (z)družiti se s kom, (o)skruniti, onečastiti: mulierem Pl., Ter., vi compressa Vestalis L. posiljena; tudi o spolnem občevanju z moškimi: Nov. ap. Prisc., Sen. ph.; (o pavu) pariti se s …: Col.
b) utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati): c. naves Lucr., triarii compressis ordinibus velut claudebant vias L. s strnjenimi vrstami, c. ordinibus versūs O. v gostih vrstah pisati, commeantium in utramque partem catervis itinera compressa Sen. ph., comprimitur terra duobus fretis Sen. tr.

4.
a) zaustaviti (zaustavljati), zadrž(ev)ati: animum Ter. sapo zadržati, sibi manus Ter. roke proč držati, habenas Cl. zategniti; occ. zadrž(ev)ati, zase pridrž(ev)ati: quasi vero ego … compressum aliquod frumentum tenerem Ci., annonam c. L. kot žitni oderuh; pren. zase pridrž(ev)ati, ne izda(ja)ti, prikri(va)ti, zamolč(ev)ati: delicta magna Ci. ep., odio compresso et tacito Ci., c. famam captae Carthaginis L.
b) medic. zapreti (zapirati), zapeči (zapekati): corpus, stomachum, alvum, ventrem Cels., verbenae comprimentes Cels.; met. c. aliquem (= alicuius alvum) Cels.; (o ranah, tvorih) (za)celiti: hoc (aceto sorpto) sine ulla noxa comprimi ulcera Cels.

5. pren. s stvarnim obj. zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), zavreti (zavirati), (u)krotiti, (o)brzdati, zatreti (zatirati), udušiti, zadušiti: Col., Suet., Iust., ego tibi istam hodie scelestam comprimam linguam Pl. ti zavežem jezik, c. vocem atque orationem, consilium Pl., comprime gressum V., c. amorem edendi V. utešiti, murmura voce manuque O., lacrimas pueri Auct. b. Alx. otreti dečku solze, rabiem caeli marisque V., insanos curarum fluctus Sil., saepe furores compressi V., c. furores tribunicios dicendo Ci., remittant spiritus, comprimant animos Ci., c. animi conscientiam Ci., cupiditatem, libidinem, voluptates, pestem rei publicae Ci., licentiam Ci., Cu., exsultantem laetitiam comprimens Ci., c. iram Stat., ambitionem L., hominis conatum atque audaciam Ci., compressi conatus tuos nefarios Ci., bellis terra marique compressis Ci. pomirjene, c. motūs L., tumultum L., T., seditionem L., Cu., seditiones tribunicias L., rebellionem T.; occ. s subjektivnim obj. (o)brzdati, (u)krotiti, ugnati, (u)strahovati, pobiti: comprime te Pl., vix comprimor, quin involem illi in oculos Pl. komaj se zadržujem, hac (eloquentiā) gestientes comprimimus Ci., c. improbum negotiatorem Ci., Lentuli poenā compressus convertit se ad timorem Ci., eius adventus Pompeianos compressit C. je ustavil prodiranje, c. multitudinem metu L., magis e re publica visum erat comprimi ac sedari exasperatos Ligures L., compressus perseveranti interrogatione Laelii Val. Max. — Adj. pt. pf. compressus 3 stisnjen, od tod

1. tesen, ozek: caliculus oris compressioris Cels., fossura ore compressiore, nucamenta compressiora Plin.

2. zaprt, zapečen: alvus, venter Cels., morbi Cels. — Adv. compressē, le v komp.

1. bolj jedrnato: compressius loqui Ci.

2. skrbneje: compressius … quaerere Gell.

compris, e [kɔ̃pri, z] adjectif razumljen, pojmovan; vsebovan, zajet, vštet, obséžen; vračunan; vred z, skupaj z

compris! razumem! v redu!
tout compris vse obseženo, vračunano, všteto
service masculin compris s postrežbo vred
y compris vključno, inkluzivno, z vračunanjem
il est fâché avec toute sa famille, y compris sa sœur skregan je z vso svojo družino, s sestro vred
je te cède mes terres, la ferme (y) comprise odstopam ti vso svojo zemljo, s kmetijo vred
non compris ne vračunano, izključno, ekskluzivno, brez
cela fait 50 francs, pourboire non compris to znese 50 frankov, brez napitnine
prix masculin tout compris pavšalna cena

compromettant, e [kɔ̃prɔmɛtɑ̃, t] adjectif kompromitirajoč; kočljiv, ki spravi v zadrego, v sramoto

documents masculin pluriel compromettants kompromitirajoči dokumenti
ce n'est pas compromettant to ne obvezuje k ničemur

compromettere^*

A) v. tr. (pres. comprometto)

1. spraviti v nevarnost, v zadrego; ogroziti, ogrožati:
compromettere la riuscita di un'impresa ogroziti uspeh podjetja

2. kompromitirati, ob dober glas spraviti

3. pravo zaupati arbitraži:
compromettere una controversia zaupati arbitraži rešitev spora

B) ➞ compromettersi v. rifl. (pres. mi comprometto) kompromitirati se:
legandosi a quell'uomo si è compromessa z zvezo s tistim moškim se je kompromitirala

compromis, e [kɔ̃prɔmi, z] adjectif kompromitiran

cōmptus 3, adv. -ē, gl. cōmō.

comtal, e, aux [kɔ̃tal, to] adjectif grofovski

couronne féminin comtale grofovska krona

con prep. s, z

1. (označuje druženje)
vieni con me? ali greš z mano?
è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

2. (označuje sredstvo)
minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

3. (označuje način)
con fatica s trudom, naporno
con attenzione pazljivo, pozorno
starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

4. (označuje lastnost, atribut)
bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
villa con piscina vila z bazenom

5. (označuje omejitev)
con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

6. (označuje vzrok)
con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

7. (označuje primerjanje)
non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

8. (označuje okoliščine in posledice)
non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

9. (označuje čas)
andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

10. (označuje dopustnost)
con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

11. (velja kot sklepni izraz)
con questo, col che:
e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

13. (uporablja se z nedoločnikom)
con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo

concal(e)faciō -ere -fēcī, pass. (redk. concalefacior) concal(e)fīō -fierī -factus sum (o)greti, segre(va)ti, v pass. ogre(va)ti se, segre(va)ti se, razgre(va)ti se: c. bracchium Ci.; pass.: vertat ova, ut aequaliter concalefiant Varr., illam … individuorum corporum … concursionem …, quam … Democritus concalefactam … esse volt Ci., quemadmodum stans iumentum concalfieri exercerique posset N., concalefaciuntur trabes Vitr.

concēdere^*

A) v. tr. (pres. concēdo)

1. dati; podeliti, podeljevati; odobriti:
concedere crediti odobriti kredite
mi conceda un attimo di attenzione prisluhnite, prosim, za trenutek
non concedere requie za petami biti, preganjati

2. priznati; dopustiti, dopuščati:
concedo di aver sbagliato priznam, da sem se zmotil
dato e non concesso denimo, da

B) ➞ concēdersi v. rifl. (pres. mi concēdo)

1. dati si, privoščiti si:
concedersi un attimo di riposo privoščiti si malo oddiha

2. vdati se (moškemu)

concentré, e [kɔ̃sɑ̃tre] adjectif, chimie koncentriran; (pulz) slaboten; figuré zaprt, zadržan; masculin koncentrat

très concentré visoko procenten
fourrage masculin concentré močna krma
lait masculin concentré kondenzirano mleko
solution féminin concentrée koncentrirana raztopina
tir masculin concentré koncentričen ogenj
concentré masculin de tomates paradižnikova mezga

concertant, e [kɔ̃sɛrtɑ̃, t] masculin, féminin, musique koncertant, -inja, izvajalec, -lka koncerta

concertatore m (f -trice) glasba
maestro concertatore e direttore d'orchestra koncertni mojster in dirigent

concērto m

1. koncert (prireditev), recital:
dare, tenere un concerto imeti, prirediti koncert
andare a un concerto iti na koncert

2. glasba (glasbena kompozicija) koncert:
concerto solistico solistični koncert
concerto per violino e orchestra koncert za violino in orkester

3. orkester:
un concerto di dilettanti amaterski orkester

4. pren. šalj. koncert, ropot, hrup:
un concerto di grida hrup, kričanje

5. sporazum, dogovor:
di concerto sporazumno

concētto m

1. pojem, misel, ideja, koncept:
il concetto del bene e del male pojem dobrega in zla

2. mnenje, sodba:
avere un cattivo, un buon concetto di qcn., di qcs. imeti slabo, dobro mnenje o kom, o čem
è in concetto di persona seria imajo ga za resnega
impiegato di concetto administrativni ali tehnični sodelavec

3. lit. retorični domislek; zavita, afektirana misel:
una letteratura piena di concetti literatura, polna retoričnih domislekov