Franja

strank|a¹ ženski spol (-e …) politična: die Partei (delavska Arbeiterpartei, desna Rechtspartei, desnosredinska Mitte-rechts-Partei, enotna Einheitspartei, kmečka Bauernpartei, koalicijska Koalitionspartei, leva Linkspartei, levosredinska Mitte-links-Partei, ljudska Volkspartei, matična Mutterpartei, množična Massenpartei, opozicijska Oppositionspartei, razredna Klassenpartei, rojalistična Königspartei, sestrska Schwesterpartei, sredinska Zentrumspartei, večinska Mehrheitspartei, vladna Regierungspartei, Staatspartei)
človek zunaj strank der Parteilose ( ein -r)
financiranje strank die Parteienfinanzierung
zakon o strankah das Parteiengesetz
dogovor med strankami die Parteienvereinbarung
član stranke das Parteimitglied
član iste stranke der Parteifreund
človek, ki prehaja iz ene stranke v drugo der Wechselgänger
… stranke Partei-
(funkcionar der Parteifunktionär, glasilo die Parteizeitung, das Parteiorgan, izključitev iz der [Parteiausschluß] Parteiausschluss, linija die Parteilinie, politika die Parteipolitik, predsednik der Parteivorsitzende ( ein -r), predsedstvo der Parteivorstand, prepoved das Parteiverbot, privrženec der Parteianhänger, program das Parteiprogramm, sestanek članov die Parteiversammlung, statut das Parteistatut, aparat der Parteiapparat, vodstvo die Parteiführung, vrh die Parteispitze, značka das Parteiabzeichen)
članstvo v stranki die Parteimitgliedschaft
funkcija v stranki das Parteiamt
pripadnost stranki die Parteizugehörigkeit
v stranki spori, dogovori ipd.: innerparteilich
delo za stranko die Parteiarbeit
prestop v drugo stranko der Parteiwechsel
zamenjati stranko die Partei wechseln, die Farben wechseln
škodljiv za stranko parteischädigend

strank|a³ ženski spol (-e …) v trgovini, gostinstvu, banki: der Kunde, die Kundin; pri prostitutki: der Freier; -kunde (stalna Dauerkunde, Stammkunde, slučajna Laufkunde)
kartoteka strank die Kundenkartei
odvisen od strank kundenabhängig
krog strank der Kundenkreis
delo s strankami v banki, na pošti: der Schalterdienst
prostor za poslovanje s strankami die Kundenhalle
lov na stranke der Kundenfang
na željo stranke auf Kundenwunsch
parkirišče za stranke der Kundenparkplatz
stalne stranke množina feste Kundschaft, der Kundenstock, die Stammkundschaft
uradne ure za stranke der Publikumsverkehr

Straße, die, (-, -n) cesta, ulica; Geographie von Gibraltar usw.: ožina, preliv; Technik proga; figurativ Druck der Straße pritisk ulice;
auf: auf der Straße na cesti, na ulici; auf offener Straße sredi ceste; auf der Straße liegen figurativ ležati na cesti, biti na cesti; auf die Straße gehen iti na ulico, demonstrirati, als Prostituierte: iti na cesto; auf der Straße liegen/sitzen/stehen biti na cesti (biti brezposeln); auf die Straße setzen/werfen postaviti na cesto (iz stanovanja, iz službe); Geld auf die Straße werfen metati denar skozi okno;
durch: durch die Straßen gehen: po ulicah;
in: in der Straße na cesti;
nach: nach der Straße proti cesti, na cestni strani;
über: über die Straße verkaufen: čez cesto;
von: von der Straße s ceste, z ulice; von der Straße auflesen pobrati z ulice; von der Straße holen dati delo;
zur: zur Straße na cestni strani

stréha roof

brez stréhe roofless
stréha nad glavo roof over one's head
mansardna stréha mansard, mansard roof
slamnata stréha thatched roof
opečna stréha tiled roof
stréha iz skrila slated roof
skodlasta stréha shingled roof
steklena stréha glass roof
stréha iz listja pesniško a leafy vault
platnena stréha awning, sunshade
stréha je potrebna popravila the roof wants repairing
žetev je pod strého the harvest is gathered in
spraviti pod strého (žetev) to gather (ali bring) in
stanovati pod strého to live in a garret
biti pod strého to have a roof over one's head
pri njem je takoj ogenj v stréhi (figurativno) he is a real hothead
imeti strého nad glavo to have a roof over one's head
ploščata stréha flat roof
ravna stréha flat roof, terrace
drseča stréha (pri avtu) sliding roof
stréha enokapnica lean-to roof
dvokapna stréha ridged roof
pokriti s strého to roof
vzeti pod strého to house, to lodge, to accommodate, to shelter
(pozor,) delo na stréhi! men at work (ali working) overhead!
hiša še ni pod strého the house is not roofed yet
zaščititi s strého, dati pod strého to roof

strike^*2 [stráik]

1. prehodni glagol
udariti, dati udarec (komu), zadeti; prizadeti, napasti (o bolezni); biti (uro); odbiti z udarcem, udarjati (na boben); kovati (denar, medalje); igrati (harfo itd.); začeti (pesem, muziko); prekiniti (delo)
navtika spustiti (jadro, zastavo); podreti (tabor, šotor); potegniti (črto), prečrtati; izravnati, razati; izgladiti; izkresati (ogenj), prižgati (vžigalico, luč); napolniti; zapičiti zob strupnik v (o kači); zabosti (nož itd.), harpunirati (kita); oddajati (toploto); naleteti na, zadeti ob; udariti v (o streli); napraviti vtis, pretresti, prizadcti (koga), pasti (komu) v oči, spraviti v začudenje, osupiti; pasti (komu) na parnet, (za)zdeti se (komu); menjati, odnesti (kulise)
ekonomija zaključiti (račun); nenadoma ali dramatično (kaj) izzvati
ameriško doseči, najti, odkriti
sleng prositi (for za)
zastarelo božati, (po)gladiti z roko

2. neprehodni glagol
udariti (against ob, on na, po)
udarjati, tolči, nameriti udarec (at proti)
razbijati; stavkati; biti se, boriti se (for za)
biti, tolči (srce), udariti (strela)
navtika, vojska spustiti belo zastavo
figurativno predati se; kreniti, iti, oditi (to proti)
nenadoma začeti prodirati, prebijati se (through skozi)
(svetloba, toplota); padati (on na)
širiti roke, plavati; vžgati se (vžigalica); držati se za podlago (školjka); pihati (veter); nasesti (ladja)
medicina izbruhniti (epidemija); ugrizniti, prijeti (o ribi)
figurativno pasti v oči, biti opozorljiv (nenavaden, čuden)
ameriško, vojska biti častniški sluga

struck by a stone zadet od kamna
to strike across the fields udariti jo čez polja
to strike an average izračunati povprečje
to strike all of a heap figurativno zbegati, presenetiti, osupiti
to strike a balance napraviti bilanco
to strike a ball out of court šport suniti žogo v out
to strike a bargain skleniti kupčijo; doseči sporazum
to strike s.o. blind (deaf, dumb) z udarcem koga oslepiti (oglušiti, onemiti)
to strike a blow zadati udarec
the blow struck me silly udarec me je omamil
without striking a blow brez boja
the cold struck into my marrow mraz mi je prodrl v mozeg
to strike s.o. dead figurativno pošteno osupiti koga
to strike s.o.'s eye pasti komu v oči
to strike s.o. in the face udariti koga po obrazu
to strike into fame postati slaven
to strike s.o.'s fancy ugajati, biti všeč komu
to strike fire out of a flint izkresati ogenj iz kresilnega kamna
to strike fish s potegom zatakniti trnek v ribji gobec
he struck his fist on the table udaril je s pestjo po mizi
to strike for freedom boriti se za svobodo
to strike one's flag spustiti zastavo, figurativno predati se
to strike (into) a gallop spustiti se v dir
to be struck in a girl sleng biti zatreskan v (neko) dekle
to strike ground (bottom) zadeti ob dno
to strike one's hand on the table udariti z roko po mizi
to strike hands zastarelo udariti v roko (v znak sporazuma)
the hour has struck ura je odbila
his hour has struck njegov čas je prišel
to strike for home udariti jo proti domu
it has just struck five pravkar je ura bila pet
how does it strike you? kako se vam zdi?
an idea struck him prišel je na (neko) misel
to strike upon a good idea priti na dobro idejo
to strike a light (a match) prižgati luč (vžigalico)
lightning struck the tree strela je udarila v drevo
to strike s.o.'s name in the newspaper naleteti na ime neke osebe v časopisu
to strike oil naleteti na nafto, figurativno imeti srečo, uspeti; obogateti
they were struck with panic polastila se jih je panika
it struck me as ridiculous zdelo se mi je smešno
to strike a plan skovati načrt
to strike to the right kreniti (po poti) na desno
to strike the right note zadeti pravilen ton
to strike root pognati korenino
to strike into a run spustiti se v tek
to strike the sands nasesti, obtičati na sipini
to strike sail spustiti, zviti jadro; priznati poraz
the ship struck to the pirates ladja se je predala gusarjem
to strike a snag sleng naleteti na nepričakovano težavo
to strike tents podreti šotore, tabor
to strike terror into s.o. navdati koga z grozo (s strahom)
to strike the track iti po sledi
to strike a track nenadoma naleteti na stezo
to strike with terror napolniti z grozo
town strikes mesto se preda
to strike a vein naleteti, odkriti žilo (rude)
what struck me was... kar me je osupilo, je bilo...
to strike at the root posekati korenino, figurativno udariti na najbolj občutljivo mesto
to strike work ustaviti delo, stavkati
the wind strikes cold veter ostro brije
strike while the iron is hot kuj železo, dokler je vročc

strike out prehodni glagol
prečrtati; izzvati; izmisliti (delati, kovati) načrte
figurativno kreniti (po poti)
neprehodni glagol
udrihati okoli sebe, delati močne zamahe; plavati (for proti)
skočiti iz; udariti (at, on na)

to strike out a new fashion vpeljati novo modo
to strike out a line of action postaviti smernice za delo
to strike out a line for oneself iti svojo pot, biti originalen
to strike out a plan snovati načrt
to strike out an untrodden path figurativno iti po novih (neshojenih) poteh
to strike out into a new course of life dati novo smer svojemu življenju

stroj¹ [ô] moški spol (-a …) die Maschine (batni Kolbenmaschine, brusilni Schleifmaschine, cepilni Spaltmaschine, cestarski Straßenbaumaschine, delovni Arbeitsmaschine, etiketirni Etikettiermaschine, fakturirni Fakturiermaschine, frankirni Frankiermaschine, gradbeni Baumaschine, hladilni Kältemaschine, likalni Bügelmaschine, lupilni Entrindungsmaschine, Schälmaschine, mesilni Knetmaschine, molzni Melkmaschine, obdelovalni Werkzeugmaschine, papirni Papiermaschine, parni Dampfmaschine, Dampfkraftmaschine, pisalni Schreibmaschine, pisarniški Büromaschine, pogonski Kraftmaschine, polirni Poliermaschine, polnilni Lademaschine, pometalni Kehrmaschine, pomožni Hilfsmaschine, pralni Waschmaschine, predilni Spinnmaschine, računski Rechenmaschine, ravnalni Richtmaschine, rezalni Schneidemaschine, ročni Handmaschine, rotacijski Rotationsmaschine, seštevalni Addiermaschine, skobeljni Hobelmaschine, stavni Setzmaschine, škrobilni Schlichtmaschine, tesalni Behauungsmaschine, za kovičenje Nietmaschine, za lepljenje Anleimmaschine, za piljenje Feilmaschine, za razvijanje Entwicklungsmaschine, za vezenje Stickmaschine, za vtiskovanje črk Prägemaschine, za zemeljska dela Erdbaumaschine, tkalni Webmaschine, toplotni pogonski Wärmekraftmaschine, ulivalni Gießmaschine, usedalni Setzmaschine, vrtalni Bohrmaschine, vzbujalni Erregermaschine, zasekovalni Schrämmaschine, zgibalni Falzmaschine, žakardni Jacquardmaschine, žebljalni Nagelmaschine, žetveni Erntemaschine, žlebilni Rillmaschine); das Gerät (fotokopirni Fotokopiergerät, nakladalni Ladegerät; tudi izpeljano iz glagola: nakladalni Auflader, pulpirni der Pulper, za posipanje der Streuer, za trganje asfalta der Straßenaufreißer, vrtalni der Bohrer); velik stroj, naprava: das Großgerät, die Anlage, das Werk (vrtalni Bohrwerk)
pomivalni stroj der Geschirrspüler, der Spülautomat, die Geschirrspülmaschine
tiskalni/tiskarski stroj/stroj za tisk die Presse, Druckpresse, Druckerpresse, die Druckmaschine
(bankovcev Banknotenpresse)
stroj za uničevanje aktov der Reißwolf, Papierwolf
… stroja Maschinen-
(del das Maschinenteil, izkoriščenost die Maschinenauslastung, končnica das Maschinenendschild, konstrukcija die Maschinenkonstruktion, lom der Maschinenbruch, moč die Maschinenleistung, oskrba die Maschinenwartung, podnožje der Maschinengrundrahmen, der Maschinenfuß, poškodba/okvara der Maschinenschaden, smer teka die Maschinenrichtung, stojalo Maschinenständer, uporaba der Maschineneinsatz, vodenje die Maschinenbedienung, vodja/upravljavec der Maschinenführer, zmogljivost die Maschinenleistung)
lopa za stroje der Maschinenschuppen
delo s strojem die Maschinenarbeit
pogon s strojem der Maschinenantrieb
s strojem/stroji mit der Maschine
… strojev Maschinen-
(delovni čas die Maschinenarbeitszeit, hrup der Maschinenlärm, konstruiranje die Maschinenkonstruktion)
neodvisen od stroja maschinenunabhängig
delati pri stroju an der Maschine stehen

strôjen (-jna -o) adj. meccanico; di, delle macchine:
strojna industrija industria meccanica
strojna obdelava kovin, lesa lavorazione meccanica dei metalli, del legno
ročno, strojno delo lavoro manuale, meccanico
strojne naprave macchinari, apparecchiature
teh. strojne škarje cesoiatrice
strojni ključavničar carpentiere meccanico
strojni inženir, tehnik ingegnere, perito meccanico
šol. strojna fakulteta facoltà di ingegneria meccanica
grad. strojni nabijač battipalo
tisk. strojni stavec compositore meccanico
meh. strojno kladivo maglio
agr. strojno obdelovanje, oranje motocultura, motoaratura
teh. strojno povrtalo alesatrice

strokovn|i (-a, -o) Fach- (članek der Fachaufsatz, jezik die Fachsprache, krogi Fachkreise množina, nadzor die Fachaufsicht, odbor der [Fachausschuß] Fachausschuss, prevajalec der Fachübersetzer, sodelavec der Fachmitarbeiter, tisk die Fachpresse, učitelj der Fachlehrer, izobrazba die Fachbildung, Fachausbildung, knjiga das Fachbuch, knjižnica die Fachbibliothek, literatura die Fachliteratur, moč die Fachkraft, revija die Fachzeitschrift, skupina die Fachgruppe, šola die Fachschule, učiteljica die Fachlehrerin, založba der Fachverlag, žirija die Fachjury, besedilo der Fachtext, delo die Facharbeit, izobraževanje die Fachausbildung, področje der Fachbereich, poročilo der Fachbericht, svetovanje die Fachberatung, šolstvo das Fachschulwesen, vprašanje die Fachfrage, združenje der Fachverband)

stvarjenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Erschaffung; religija die Schöpfung
dan v šesterodnevju stvarjenja der Schöpfungstag
dejanje stvarjenja der Schöpfungsakt
delo stvarjenja das Schöpfungswerk
red stvarjenja die Schöpfungsordnung
zgodovina stvarjenja die Schöpfungsgeschichte
poročilo o stvarjenju der Schöpfungsbericht
beseda stvarjenja das Schöpfungswort

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

sugestíja (-e) f

1. suggestione; subornazione:
premagati sugestijo besed, vtisov vincere la suggestione delle parole, delle impressioni
hipnotična sugestija suggestione ipnotica

2. suggerimento:
dati sugestije za nadaljnje delo dare suggerimenti circa il futuro lavoro

suivi, e [sɥivi] adjectif reden, stalen, nepretrgan; dobro obiskan; v razmahu, v modi; urejen (promet)

correspondance féminin suivie redno, nepretrgano dopisovanje
(commerce) article masculin suivi artikel, čigar prodaja se nadaljuje
raisonnement masculin suivi logično umovanje, sklepanje
qualité féminin suivie vedno enaka kakovost
travail masculin suivi redno, stalno, nepretrgano delo

suivre* [sɥivrə] verbe transitif slediti (quelqu'un komu), iti za (kom), priti za (kom); zasledovati; spremljati, iti s kom; priključiti se (komu); iti vzdolž; kreniti; obiskovati, poslušati (predavanja); ravnati se po, ubogati; opazovati, nadzorovati; verbe intransitif slediti; pozneje, nato priti

se suivre slediti si
à suivre nadaljevanje sledi
comme suit kot sledi
exemple masculin à suivre posnemanja vreden zgled
il suit de là que ... iz tega sledi, da ...
suivre le chemin iti po poti naprej
suivre le droit chemin (figuré) ostati pošten(jak)
suivre la côte pluti vzdolž obale
suivre un cours obiskovati tečaj, predavanja
suivre le cours d'un fleuve iti vzdolž reke
suivre son cours iti svojo pot; normalno potekati
suivre les conseils poslušati, ubogati nasvete
suivre la mode ravnati se po modi
suivre le mouvement (figuré) plavati s tokom; napraviti, delati kot drugi
suivre un parti pripadati neki stranki
suivre quelqu'un en pensée biti v mislih pri kom
suivre quelqu'un de près biti komu tik za petami
suivre une profession opravljati (neki) poklic
suivre le théâtre često iti, zahajati v gledališče
suivre quelqu'un dans la tombe umreti kmalu za kom
suivre les traces, les pas de quelqu'un iti, stopati po stopinjah kake osebe
suivre un traitement (médecine) zdraviti se
suivre quelqu'un toujours et partout ne se ganiti od koga
je ne puis vous suivre ne morem slediti vašim besedam
cet élève ne suit pas en classe ta učenec ne sledi pouku, ni pazljiv v šoli
la nuit suit le jour noč pride za dnevom
sa maison suit la mienne njegova hiša pride (po svoji legi) za mojo
sa femme le suit dans tous ses voyages njegova žena ga spremlja na vseh njegovih potovanjih
suivre un élève nadzirati delo in napredek učenca
le médecin suit le malade zdravnik nadzira potek bolezni pri bolniku
suivre quelqu'un du regard, des yeux spremljati koga z očmi, gledati za kom
le souper fut suivi de la danse večerji je sledil ples
(prière de) faire suivre! (F. S. na pismih) (prosimo) poslati za naslovljencem!
faire suivre quelqu'un dati koga nadzirati
se suivre à la queue leu leu, à la file iti eden za drugim, v gosjem redu
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) vsak dan prinese kaj novega

sun¹ [sʌn] samostalnik
(često moškega spola) sonce, sončna svetloba (sij, toplota)
poetično dan, leto
poetično sončni vzhod ali zahod
astronomija zvezda s sateliti
figurativno sijaj, sreča, blagostanje
cerkev sončna monštranca
(= sun burner) močan svečnik
pogovorno (sun stroke) sončarica

against the sun v smeri, ki je nasprotna premikanju kazalcev na uri
from sun to sun od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, ves dan
in the sun na soncu
under the sun pod soncem, na zemlji
with the sun s soncem, ob svitanju; sledeč poti sonca; v smeri premikanja kazalcev na uri
the midnight sun polnočno sonce polarnih krajev
mock sun pasonce, jasna svetloba, ki se včasih vidi ob soncu
nothing new under the sun nič novega pod soncem
a place in the sun prostor (mesto) na soncu, figurativno ugoden položaj, ugodne razmere
the sun rises (sets, goes down) sonce vzhaja (zahaja)
his sun is set figurativno njegova zvezda je zašla, minili so časi njegove slave
to hail (to adore) the rising sun častiti vzhajajoče sonce, figurativno klanjati se novemu oblastniku
to have the sun in one's eyes, to have been in the sun sleng biti v rožicah, pijan
to hold a candle to the sun držati svečo soncu, figurativno odveč nekaj delati, opravljati nepotrebno in brezuspešno delo, nositi vodo v Savo
let not the sun go down upon your wrath tvoja jeza naj traja le en dan
make hay while the sun rises kuj železo, dokler je vroče
to rise with the sun zgodaj, s soncem vstati
to see the sun biti živ, živeti
to sit in the sun sedeti na soncu
to take the sun sončiti se, greti se na soncu, sprehajati se po soncu
to take (to shoot) the sun navtika meriti višino sonca nad obzorjem

supercherie [süpɛršəri] féminin (zvijačna) prevara, goljufija, opeharjenje

supercherie littéraire pod izmišljenim imenom izdano delo

superiore

A) agg.

1. višji; gornji:
la parte superiore gornji, višji del
il piano superiore gornje nadstropje
il corso superiore di un fiume gornji tok reke

2. hist. južni (rimska provinca):
Gallia Superiore Južna Galija

3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)

4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
ingegno superiore izredni um
essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci

5. višji, višje stopnje:
per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
scuole medie superiori šol. višje srednje šole
ufficiali superiori voj. višji oficirji

6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba

7.
essere superiore a ne meniti se za:
essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja

B) m

1. predstojnik; nadrejeni:
rispettare i superiori spoštovati nadrejene

2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica

supplément [süplemɑ̃] masculin dopolnilo, dodatek; doplačilo; doklada; priloga

supplément de poids, de travail dodatna teža, dodatno delo
supplément de prix zvišanje cene, podražitev
supplément de vie chère draginjska doklada
supplément d'un dictionnaire dodatek k slovarju
supplément littéraire à un journal literarni dodatek k časopisu
supplément d'information dodatne informacije
supplément pour excèdent de bagages doplačilo za presežek v teži
supplément de première classe (železnica) doplačilo za prvi razred
demander un supplément (au menu) au restaurant zahtevati dodatek (k menuju) v restavraciji
payer supplément dodatno plačati
prendre un supplément doplačati
recevoir un supplément de traitement dobiti dodatek v plači, povišano plačo

supplémentaire [-mɑ̃tɛr] adjectif suplementaren; dodaten, dopolnilen; naduren, ekstra; vieilli nadomesten

angle masculin supplémentaire suplementaren kot
crédits masculin pluriel, frais masculin pluriel, dépenses féminin pluriel supplémentaires dodatni krediti, stroški, izdatki
heure féminin supplémentaire nadura
paiement masculin supplémentaire doplačilo
train masculin supplémentaire dodaten vlak
demander un délai supplémentaire prositi za podaljšanje roka
faire des heures supplémentaires opravljati nadurno delo
autocar, autobus supplémentaire dodaten avtobus

surfait, e [sürfɛ, t] adjectif previsoko cenjen

auteur masculin, ouvrage masculin surfait previsoko cenjen pisatelj, delo