Franja

ponoči [ô] in der Nacht, zur Nachtzeit, bei Nacht, redno: nachts
ponoči ob dveh nachts um zwei (Uhr)
pozno ponoči spät in der Nacht, in den frühen Morgenstunden, spät nachts, spätnachts
za ponoči für die Nachtzeit
človek, ki dela ponoči der Nachtarbeiter
ponoči cvetoča rastlina der Nachtblüher
cveteti ponoči ein Nachtblüher sein
ponoči so vse mačke črne bei Nacht sind alle Katzen grau

ponočnjak moški spol (-a …) der Nachtschwärmer; (človek, ki je dolgo pokonci) das Nachtlicht

ponor|eti [é] (-im) einen Rappel kriegen, verrückt spielen (tudi za naprave), Amok laufen, überschnappen, durchdrehen
človek bi ponorel das ist zum Wahnsinnigwerden

pȍp pòpa m (gr. pappâs) pop, pravoslavni posvetni duhovnik: besposlen pop i jariće krsti v brezdelju se človek loti tudi nepotrebnih opravil; reći popu pop, a bobu bob imenuj vsako reč s pravim imenom, bodi iskren, resnicoljuben

popadljiv (-a, -o) bissig
popadljiv pes/konj der Beißer
popadljiv človek der Bullenbeißer

popàpučiti se -īm se pocopatiti se, postati copata: kad se opanak popapuči ko se preprost človek prerine med gospodo; popapučeni opanci jara gospoda

porta -ae, f (iz *pr̥ta-, indoev. kor. *per- prodreti do česa, prodreti skozi kaj, prepeljati se, na drugo stran spraviti; prim. skr. píparti pelje se čez, prepelje se, gr. πείρω prodiram, prebadam, περάω prodiram, πόρος prehod, brod, πορϑμός brod, πορεύω peljem, dobavljam, πορίζω dobavljam, pridobivam, sl. naperiti, got., stvnem. faran = nem. fahren, stvnem. fuoran, furt = nem. führen, Furt, norveško fjord = nem. Fjord zaliv, ang. port, lat. portārius, portitor, portōrium, portisculus, portus, portuōsus, portuēnsis, Portūnus, Portunālis idr.)

1. vrata, poseb. mestna vrata: Pl., C., O. idr., urbis Ci., oppidi Auct. b. Afr., aversa porta (sc. oppidi) L., Colina, Esquilina, Capena idr. Ci., Hannibal erat ad portas Ci., Hannibal ante portas L., pedem portā non extulisse Ci. ni šel iz mesta, iamque adeo exierat portis equitatus apertis V.; o vratih tabora: porta praetoria C. glavna vrata, sprednja vrata, porta principalis L. stranska vrata, porta decumana C., L. zadnja vrata (prim. decumānus), ex porta ludis emitti Pl. iz zverinjaka (v cirku(su)); pl. o enih vratih: Sabinis proditae portae per virginem Tarpeiam nomine Fl.; preg.: porta itineri longissima Varr. „pot do vrat je najdaljša“, tj. ko si že pri vratih, potem ti delo hitro steče = človek se najdlje mudi pri pripravah, priprave vzamejo največ časa, s pripravami se človek najdlje zamudi.

2. metaf. vsak vhod, dohod, dostop, izhod: Plin., portae Ciliciae N. soteske, ožine, porta Taenaria O. votlina, venti … quā data porta ruunt V., caeli V., solis Macr. znamenji Rak in Kozorog živalskega kroga (zodiaka), postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn., H., portae iecoris Ci., ventriculi porta Cels. vratar (krožna mišica med želodcem in dvanajstnikom).

3. pren.: quibus e portis occurri cuique deceret Lucr. po katerih poteh = s kakimi sredstvi, na kakšen način.

Opomba: Obl. portabus nam. portibus: Gn. Gellius ap. Char.

posében particulier, singulier, individuel, isolé, spécial, spécifique, distinctif, extraordinaire, à part, original, caractéristique, intrinsèque

poseben človek un homme bizarre, un original, un être étrange, un drôle de type
posebni dopisnik correspondant particulier, envoyé spécial d'un journal
posebna lastnost propriété ženski spol particulière
posebno mnenje (stališče) o čem prise ženski spol de position
poseben odposlanec envoyé moški spol extraordinaire
poseben odtisk tirage moški spol à part
posebne okoliščine circonstances ženski spol množine particulières
posebno področje spécialité ženski spol
poseben primer cas moški spol particulier (ali singulier)
posebna (ločena) soba pièce ženski spol isolée
posebna stroka spécialité ženski spol
poseben vlak train moški spol spécial
poseben (značilen) vonj odeur ženski spol spécifique
posebni znaki signes moški spol množine particuliers
s posebno pošto avec courrier séparé
to ni nič posebnega ce n'est rien de particulier (ali d'extraordinaire, de remarquable), ce n'est pas riche (ali pas grand-chose), popularno ça ne casse rien

poslóven (of) business; businesslike

poslóvni človek man of business, business man
poslóvni partner active partner
on je poslóven človek he is a business man, he is in business
poslóvno potovati to travel on business

poslóven d'affaire(s), commercial, de commerce, de gestion

poslovni človek, ljudje homme moški spol, gens moški spol množine (ali hommes moški spol množine) d'affaires
poslovna doba exercice moški spol
poslovni dobiček bénéfices moški spol množine commerciaux
poslovna dvorana banke salle ženski spol des guichets d'une banque
poslovni fond fonds moški spol de roulement
poslovne knjige livres moški spol množine de commerce
poslovna korespondenca correspondance ženski spol
poslovno leto exercice moški spol, année ženski spol, commerciale
poslovno leto obrata, podjetja exercice moški spol social
poslovni lokal local moški spol commercial, bureau moški spol, comptoir moški spol
poslovni odnosi relations ženski spol množine d'affaires
poslovni odbor bureau moški spol
poslovno okence guichet moški spol
poslovni partner correspondant moški spol
poslovno pismo lettre ženski spol d'affaires (ali commerciale)
poslovno poročilo rapport moški spol (ali compte rendu moški spol) de gestion
poslovno potovanje voyage moški spol d'affaires
poslovni promet chiffre moški spol d'affaires
poslovni stroški frais moški spol množine de gestion, frais généraux
poslovna tajnost secret moški spol professionnel (ali des affaires)
poslovne ure heures ženski spol množine d'ouverture (des magasins), heures ženski spol množine de travail
letni poslovni zaključek comptes moški spol množine de l'exercice
trgovski poslovni prostor comptoir moški spol
zaključek poslovnega leta clôture ženski spol de l'exercice
stopiti v poslovne zveze s kom entrer en relations d'affaires avec quelqu'un

possessed [pəzést] pridevnik
ki ima (of kaj)
obseden (by, with)
ki se obvlada, miren
slovnica vezan z genetivom

like a man possessed kot obsedenec, kot nor
ameriško like all possessed kakor blazen
everyone possessed of reason vsak pameten človek

postáti (postanem) devenir, passer, se faire

postati blažji s'adoucir
postati bled pâlir
postati bogat s'enrichir
postati debel, rejen, trebušen engraisser
postati gladek, lahek, netežaven s'aplanir
postati gospodar česa se rendre maître de quelque chose
postati hitrejši s'accélérer
postati igralec monter sur les planches (ali les tréteaux)
postati kalen, moten se troubler
postati kapitan passer capitaine
postati kralj devenir roi, ceindre la couronne (ali le diadème)
postati malodušen perdre courage
postati manj aroganten (figurativno) baisser le ton
postati močnejši renforcer, familiarno renforcir
postati nemoderen passer de mode
postati nezaupljiv prendre ombrage
postati ošaben, prevzeten s'enorgueillir
postati plen česa tomber en proie à quelque chose
postati pravnomočen prendre force de loi
postati reden človek se ranger
postati rjav (jed) se rissoler
postati slabotnejši (svetloba) pâlir
postati star vieillir, devenir (ali se faire) vieux
postati temnejši foncer
postati trgovec entrer (ali se mettre) dans le commerce
postati zdravnik devenir (ali se faire) médecin
postati ubogljiv filer doux
postati zelo redek devenir rare (ali d'une grande rareté)
postati živo rdeč devenir rouge comme une cerise

postelj|a¹ [ó] ženski spol (-e …) das Bett (bolniška Krankenbett, bolnišnična Krankenhausbett, enojna Einzelbett, dvojna Doppelbett, hotelska Hotelbett, medna/medeninasta Messingbett, na kolesih Rollbett, otroška Kinderbett, poljska Feldbett, Liegebett, z baldahinom Himmelbett, Prokrustova Prokrustesbett, smrtna Totenbett, Sterbebett, tujska Gastbett, Fremdenbett, Gästebett, vodna Wasserbett, zakonska Ehebett, zložljiva Klappbett, železna Eisenbett)
bolniška postelja das Krankenbett, figurativno das Krankenlager
zasedenost postelj die Bettenbelegung
ločitev od mize in postelje pravo die Trennung von Tisch und Bett
medicina močenje postelje das Bettnässen
rob postelje die Bettkante
skočiti iz postelje aus dem Bett springen/fahren
vreči iz postelje aus dem Bett werfen
iti v posteljo schlafen gehen, zu Bett gehen, ins Bett gehen, sich hinlegen
narediti posteljo das Bett machen
položiti v posteljo betten (položiti v drugo posteljo - bolnika umbetten)
prikleniti na posteljo bolezen človeka: niederwerfen, ans Bett fesseln
spraviti v posteljo koga (jemanden) zu Bett bringen, figurativno za spolno občevanje: (jemanden) vernaschen
zlesti v posteljo ins Bett steigen
medicina mirovanje v postelji die Bettruhe
medicina močiti posteljo einnässen, das Bett nässen
človek, ki moči posteljo der Bettnässer
medicina priklenjen na posteljo bolnik: bettlägerig

posvéten (-tna -o) adj.

1. laico, profano, secolare:
posvetni človek laico
posvetna obleka abito secolare
posvetna oblast potere temporale, potere terreno (proti: potere spirituale); potere civile, potere politico (proti: potere religioso, potere ecclesiastico); hist. braccio secolare
posvetno sodstvo giustizia secolare, tribunali secolari

2. temporale, terreno:
odpovedati se posvetnim željam rinunciare ai piaceri terreni

poštèn honnête, intègre, probe, loyal, honorable, brave, droit

pošteno honnêtement, loyalement; figurativno fortement, (en tout bien et) en tout honneur, droitement, en (bonne) conscience
pošten človek homme droit
pošten nasprotnik adversaire loyal
pošten trgovec commerçant moški spol honnête
pošteno biti lačen (familiarno) avoir l'estomac (ali le ventre) creux
pošteno ga piti boire sec
pošteno se razburiti se mettre dans tous ses états
pošteno živeti (figurativno) rester dans le droit chemin
biti pošten (figurativno) marcher droit
čisto pošteno la main sur la conscience

poštèn (-êna -o) adj.

1. onesto, probo, perbene (tudi iron.), dabbene, integro, retto;
pošten in delaven človek un uomo onesto e laborioso

2. giusto, decoroso, accettabile; corretto:
poštena igra gioco corretto
za pošteno delo pošteno plačilo una giusta mercede per un onesto lavoro

3. leale, retto, buono:
pošteni nameni intenzioni buone, leali; intenzioni, oneste

4. pren. (ki se pojavlja v veliki obliki) forte, grave, bello, grande:
staknil je pošten prehlad si è buscato un forte raffreddore
dobil je pošteno vsoto denarja si è preso un bel gruzzolo
dal mu je pošteno klofuto gli affibbiò un forte scapaccione

5. pren. (ustrezen, primeren) adeguato, adatto, decente, presentabile:
nima niti poštenih čevljev non ha nemmeno un paio di scarpe decenti

potato [pətéitou] samostalnik
krompir
ameriško, sleng "tikva", glava
ameriško, sleng dolar

French fried potatoes pommes frittes
ameriško, pogovorno small potatoes malenkost, nepomembni ljudje
he thinks himself no small potato zelo je nadut
sleng quite the potato v redu stvar
not quite the clean potato ne čisto neoporečen človek
to drop s.th. like a hot potato odvreči kaj, od strahu spustiti kaj na tla

potrpežljívost, potrpljênje paciencia f

angelska, skrajna potrpežljivost paciencia angélica (ali de benedictino)
imeti potrpljenje s kom tener paciencia con alg
potrpežljivost me mineva se me acaba la paciencia
človeka mine potrpežljivost, človek izgubi potrpežljivost es para perder la paciencia
spraviti koga na rob potrpljenja gastar la paciencia de alg

pourri, e [puri] adjectif gnil, trhel, preperel; pokvarjen (tudi figuré); masculin gnilo mesto, gniloba (na sadju); pokvarjenec; (familier)

pourri de nabasan z
j'en suis pourri (familier) tega sem do grla sit
été masculin pourri deževno, vlažno poletje
homme masculin pourri de vices moralno pokvarjen človek
neige féminin pourrie snežena brozga, plundra
société féminin pourrie gnila družba
terre féminin pourrie prhlica
bande de pourris! pokvarjenci!
(familier) il est pourri de fric ima polno denarja
sentir le pourri zaudarjati po gnilobi

povozíti (-vózim) perf.

1. investire, travolgere:
povozil ga je avto è stato investito da un'auto

2. pren. vincere; abbattere; ekst. affaticare, sfiancare; pren.
človek, ki ga je povozil čas persona di idee, di vedute superate
življenje ga je povozilo non ha saputo affrontare le difficoltà della vita
šport. povoziti nasprotnike battere la squadra avversaria, stravincere