Franja

ciklón m (lat. cyclus, gr. kyklos)
1. ciklon, područje niskog zračnog, vazdušnog pritiska: atlantski ciklon
2. oluja, vihor
3. tehn. aparat za čišćenje plinova od prašine

ciklón m ciklon za uništavanje gamadi

C.I.M. kratica m

1. Centro Italiano della Moda Italijanski center za modo

2. psihiatr.Centro di Igiene Mentale Center za mentalno higieno

cȉma ž (it. cima) dial. vrv za privezovanje ladje ob obali: baciti, zavezati -u

cimicida smrtonosen za stenice

cinder-box [síndəbɔks] samostalnik
žara, posoda za pepel

cinder-sifter [síndəsiftə] samostalnik
sito za presejanje žerjavice od pepela

Cineast, der, (-en, -en) filmar; strokovnjak za film

cinèrārīj -ija m, (lat. cinis -eris) cinerarij, žara za pepel mrliča

cinerary [sínərəri] pridevnik
pepelnat, za pepel

cinerary urn žara

cingulum -ī, n(cingere)

1. pas (ženski in moški): Eccl., solvere cingulum uxoris Varr. ap. Non., cingulo succinctus Petr.; pesn. zaradi metrike pogosto pl. nam. sg.: Penthesilea furens... aurea subnectens... cingula mammae V., dedit acre decus fecundaque monstris cingula Val. Fl.; pren. kot znamenje vzdržnosti: erit iustitia cingulum lumborum eius Vulg.

2. orožni prepas, jermen za meč, ki so ga nosili čez ramo: Cl.; pesn. v pl. nam. sg.: Stat., aurea bullis cingula V.; kot častno znamenje v vojaški in nevojaški službi: Cod. Th., Cod. I.; od tod met. vojaški stan, državna služba: cingulum deponere Cod. I. stopiti iz vojaške službe, sine cingulo constituts Cod. I. izven službe, binis aut ternis pluribusve mereri cingulis Cod. I.

3. podprsnica za živali: cingula aurata Ap., ruptis equorum cingulis Fl., phalerae et cingula Serv. — Kot nom. propr. Cingulum -ī, n Cingul, mesto in gorska trdnjava na Picenskem ob umbrijski meji: Ci. ep., C.; isto tudi Cingula saxa: Sil. — Od tod adj. Cingulānus 3 cingulski: ager Front.; subst. Cingulānī -ōrum, m Cingulci, preb. Cingula: Plin.

cinquecentista m (pl. -ti) umet., lit.

1. pisatelj, umetnik šestnajstega stoletja

2. pisatelj, umetnik italijanskega cinquecenta; cinquecentist

3. strokovnjak za cinquecento

cinquina f

1. činkvin (pri tomboli); dobitek na pet številk (pri lotu)

2. hist. plača za pet dni

cinturón moški spol jermen za meč; pas

cinturón de cuero usnjen pas
cinturón elástico elastičen pas
cinturón salvavidas rešilni pas

C.I.P. kratica mComitato Interministeriale dei Prezzi Medministrski komite za cene

C.I.P.E. kratica m ekon.Comitato Interministeriale per la Programmazione Economica Medministrski komite za gospodarsko planiranje

cìplara ž, cȉplarica ž mreža za lov morskih lipanov

cípōvka ž dial. hlebček kruha za popotnico

cirage [siraž] masculin voščenje (parketov), loščenje (čevljev); loščilo, krema za čevlje

noir comme du cirage črn ko smola
être dans le cirage (argot, aéronautique) ničesar več ne videti, familier ničesar več ne razumeti, ne vedeti ne kod ne kam

circumducō -ere -dūxī -ductum

1. v krogu voditi, okoli peljati, okrog vleči, okrog potegniti: exercitum Pl., flumen ut circino circumductum C. kakor s šestilom okrog speljana, aratrum circumducere Ci. plug okoli potegniti (pri ustanavljanju mesta), c. linum ter vel quater Ulp. (Dig.) oviti, oculos circumducto nigrore fucare Cypr. s krog in krog namazanim črnim lepotilom; occ.
a) obkrožiti, krog potegniti okrog česa: oppida, quae prius erant circumducta aratro Varr.; s potezo obkrožiti v znak neveljavnosti = ukiniti, razveljaviti (razveljavljati): cognitionem, edictum Icti.
b) odprtino tvoriti: utro modo vero id circumductum est Cels.

2. okrog voditi: aliquem vicatim ali per coetus epulantium Suet.; v tmezi: Galli... circum in quaestus ducere asinum solebant Ph.; z dvojnim acc.: aliquem hasce aedes et conclavia Pl., quos... omnia sua praesidia (od straže do straže) circumduxit et ostentavit C.; v tmezi: terque haec altaria circum effigiem duco V.

3.
a) po ovinkih voditi, okrog česa peljati: cohortes quattuor longiore itinere C., per invia circa... quamvis longo ambitu c. agmen L., ad latus Samnitium c. alas L.; abs.: praeter castra hostium circumducit (sc. copias ali agmen) L. udari mimo tabora.
b) (o stvareh) α) arhit. zgradbo v loku (z)graditi: bracchia Auct. b. Hisp., portum exstruxit circumducto dextrā sinistrāque bracchio Suet. β) kaj napisanega z lokom gor potegniti: Suet. (Augustus, 87).

4. pren.
a) koga za nos voditi, zavajati, (pre)varati: Icti., servum Pl., c. aliquem aliqua re Pl. koga opehariti.
b) gram. in ret. α) kak zlog zategniti (zategovati), zategnjeno izgovoriti (izgovarjati): syllabam flexam Q., syllabam apice Q. z znamenjem dolžine za zategnjenega zaznamovati. β) kak izraz razširiti, opis(ov)ati: sensus unus longiore ambitu circumducitur Q., si quid modo longius circumduxerunt Q.; od tod subst. pt. pf. circumductum -ī, n sestava, perioda: Q.

Opomba: Star. imp. pr. circumdūce Pl.