Franja

Zadetki iskanja

  • dramski pridevnik
    (o dramski umetnosti) ▸ dráma, drámai
    dramska skupinakontrastivno zanimivo színjátszócsoport
    dramska igralka ▸ drámai színésznő
    dramska umetnost ▸ drámai művészet
    dramska igra ▸ drámajáték
    dramska predstava ▸ drámai előadás
    dramsko besedilo ▸ drámaszöveg
    dramsko delo ▸ drámai mű, drámai alkotás
    dramsko dogajanje ▸ drámai cselekmény, drámai történés
    dramski igralec ▸ drámai színész
    dramski krožekkontrastivno zanimivo színjátszókör
    dramski lik ▸ drámahős, dráma szereplője
    dramska oseba ▸ drámahős, dráma szereplője
    dramsko gledališče ▸ drámaszínház
    Tudi v šoli se je glasbeno udejstvovala, zelo dejavna je bila v dramski skupini. ▸ Az iskolában is zenélt és tevékeny volt a színjátszócsoportban is.
    Film je zame malo težje področje, kajti štiri leta sem študirala dramsko igro. ▸ A film számomra nehezebb terület, mivel négy évig drámatagozatos voltam.
    Povezane iztočnice: dramska pesnitev
  • dreckig umazan, svinjski, Leben: usran; (obszön) kvantaški; (hämisch) zahrbten; dreckig gehen iti zelo slabo
  • droite [drwat] féminin desna roka, desnica; desna stran, desna stran ceste; militaire desno krilo; politique desnica, desničarske stranke; mathématiques premica

    elle est très à droite (politique) ona je zelo desničarsko usmerjena
    journal masculin de droite desničarski časopis
    c'est à votre droite to je na vaši desni strani
    se diriger vers la droite kreniti na desno
    prendre la droite zaviti na desno (stran)
    roulez à droite! vozite po desni!
    tenir sa droite voziti, hoditi po desni strani
    voter à droite (politique) glasovati za desnico, desničarsko stranko
  • drôle [drol] adjectif smešen, šegav, zabaven, dovtipen, komičen; čuden, posebnjaški, nenavaden; masculin falot; fant(alin)

    mauvais drôle lopov
    un drôle de komičen, čuden, čudaški; močan, velik, silen
    un drôle d'homme čudak
    une drôle d'idée smešna misel
    un drôle de corps, (familier) drôle de coco čudak
    une drôle de tempête huda nevihta
    la drôle de guerre (ime za) začetek vojne 1939-1945 (zaradi mirovanja na fronti)
    cela me fait drôle to dela čuden vtis name
    il faut une drôle de patience pour supporter cela treba je veliko potrpljenja, da človek to lahko prenaša
    il a fait des drôles de progrès zelo je napredoval
  • drsalno prislov
    pogosto v hokejskem kontekstu (o drsanju) približek prevedkakorcsolyázás terén, ami a korcsolyázást illeti, korcsolyázásban
    drsalno močan ▸ korcsolyázás terén nagyon jó, kontrastivno zanimivo kitűnően korcsolyázik
    Najbolj me veseli, da smo drsalno zelo dobro pripravljeni. ▸ Annak örülök a legjobban, hogy korcsolyázásban nagyon jól felkészültünk.
  • drséti (-ím)

    A) imperf.

    1. scivolare

    2. (teči, polzeti) correre:
    po licih so mu drsele debele solze grosse lacrime gli correvano per il viso

    3. (drsajoč padati) cadere, sgocciolare (tudi ekst.):
    kaplje drsijo z vej gocce cadono dai rami

    4. pren.
    drseti v propad andare in rovina
    drseti v dolgove indebitarsi, andarsi indebitando

    B) drséti (drsí) imperf. impers. scivolare:
    na poledenelem pločniku zelo drsi sul marciapiede ghiacciato scivola
  • drža samostalnik
    1. (o telesu) ▸ tartás, testtartás
    pokončna drža ▸ egyenes tartás, egyenes testtartás
    Pomemben del gibal je hrbtenica, ki omogoča pokončno držo in številne telesne gibe. ▸ A gerinc a mozgásszervi rendszer fontos része, amely lehetővé teszi a függőleges testtartást és számos testmozdulatot.
    pravilna drža ▸ helyes tartás, helyes testtartás
    nepravilna drža ▸ helytelen tartás, helytelen testtartás
    Ljudje z nepravilno držo bi se morali čim več gibati in telovaditi. ▸ A helytelen testtartású embereknek minél többet kellene mozogniuk és tornázniuk.
    slaba drža ▸ rossz tartás, rossz testtartás
    telesna drža ▸ testtartás
    samozavestna drža ▸ magabiztos tartás
    ponosna drža ▸ büszke testtartás
    drža telesa ▸ testtartás
    izboljšati držo ▸ testtartást javít
    obrambna drža ▸ védekező testtartás
    prisilna drža ▸ kényszertartás
    Med delom z računalnikom najpogosteje sedimo in prav ta prisilna drža lahko povzroči veliko nevšečnosti. ▸ A számítógépes munka során a leggyakrabban ülve dolgozunk, és ez a kényszertartás sok kellemetlenséget okozhat.
    vaje za pravilno držo ▸ tartásjavító gyakorlatok
    postaviti se v obrambno držo ▸ védekező testtartást vesz fel
    sključena drža ▸ görnyedt testtartás
    zravnana drža ▸ egyenes testtartás

    2. (stališče) ▸ magatartás, álláspont, tartás
    pokončna drža ▸ egyenes tartás
    uporniška drža ▸ lázadó magatartás
    opozicijska drža ▸ ellenzéki magatartás
    samozavestna drža ▸ öntudatos magatartás
    ponosna drža ▸ büszke tartás, büszke magatartás
    moralna drža ▸ erkölcsi tartás, erkölcsi magatartás
    obrambna drža ▸ védekező magatartás
    S takšno obrambno držo varuje sebe in svoja pričakovanja. ▸ Az ilyen védekező magatartással önmagát és az elképzeléseit védelmezi.
    politična drža ▸ politikai magatartás
    duhovna drža ▸ szellemi magatartás
    drža človeka ▸ ember magatartása
    V odgovornosti je zaobsežena vsa vsebina temeljne etične drže človeka. ▸ A felelősség magába foglalja az ember alapvető etikai álláspontjának minden tartalmát.
    drža stranke ▸ párt magatartása
    zavzeti držo ▸ álláspontra helyezkedik, álláspontot foglal
    Starši zelo pogosto zavzamejo držo, naj se otroci sami zmenijo med seboj. ▸ A szülők gyakran arra az álláspontra helyezkednek, hogy a gyerekek egymás között intézzék el az ügyeiket.
    ohraniti držo ▸ álláspontját megőrzi

    3. (o predmetu) ▸ tartás, fogás, pozíció
    drža loparja ▸ ütőtartás
    Na prvi uri sva izvedeli osnovna pravila in se naučili pravilne drže loparja. ▸ Az első órán megismertük az alapszabályokat és megtanultuk a helyes ütőtartást.
    drža pisala ▸ tollfogás
    drža volana ▸ kormányfogás
    Pravilna drža volana je v urnem položaju petnajst do treh. ▸ A helyes kormányfogás kilenc óránál és három óránál van.
    drža smuči ▸ sípozíció
  • duda ženski spol dvom, negotovost; pomislek

    sin duda (alguna) brez dvoma, gotovo, zelo verjetno
    abrigar dudas dvomiti
    no cabe duda (que)... ni dvoma, da ...
    ¡qué duda cabe! o tem ni dvoma!
    dejar (dar) lugar a dudas biti dvomljiv
    estar en duda biti dvomljiv; dvomiti, omahovati
    poner dudas dvomiti o
    sacar de la duda odstraniti dvom
    tengo por sin duda que ne dvomim, da ...
    ser (estar) fuera de toda duda biti izven vsakega dvoma
  • dudoso negotov, dvomljiv; sumljiv; omahujoč

    es muy dudoso je zelo vprašljivo
  • due

    A) agg.

    1. dva:
    costume a due pezzi dvodelne kopalke

    2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
    fare due passi malo se sprehoditi
    fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
    mangiare due bocconi kaj malega pojesti
    abitare a due passi stanovati v bližini
    dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
    essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
    in due minuti pren. v trenutku, takoj

    B) m

    1. dva; dvojka; dvoje:
    il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
    lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
    tiro a due dvovprežnik

    2. šport
    due di coppia double scull
    due con dvojec s krmarjem
    due senza dvojec brez krmarja
  • duhovít witty; quick-witted; (v odgovoru) clever at repartee, never lost for an answer; ingenious

    duhovíta rešitev an ingenious solution
    ta knjiga je pisana zelo duhovíto this book is very wittily written
    dajati duhovíte opazke to wisecrack
  • dùkat m (it. ducato) dukat, zlatnik; sjedi na -ima zelo je bogat
  • Dummheit, die, (-, -en) neumnost, bedastoča; (Streich) neumnost, traparija; mit Dummheit geschlagen sein/vor Dummheit brüllen biti zelo zagaman/neumen
  • durezza f

    1. trdota:
    durezza del legno trdota lesa
    durezza dell'acqua kem. trdota vode

    2. trma, trmoglavost

    3. (asprezza) neprijaznost, ostrost:
    la durezza del clima neprijaznost podnebja

    4. strogost; neobčutljivost; trdosrčnost:
    ha mostrato grande durezza di cuore pokazal se je zelo trdosrčnega

    5. težavnost, zahtevnost
  • duttilità f

    1. raztegljivost, upogljivost, gibkost

    2. pren. prilagodljivost; gibčnost, prožnost:
    dimostrare grande duttilità d'ingegno pokazati se zelo iznajdljivega
  • dvomíti dudar (o de) ; estar en duda

    dvomim o tem lo dudo
    nehati dvomiti salir de dudas (ali de la duda)
    zelo dvomim, da bo prišel dudo mucho que venga
  • dvoumno prislov
    1. (nejasno) ▸ kétértelműen, félreérthetően
    dvoumno odgovoriti ▸ kétértelműen válaszol
    zveneti dvoumno ▸ kétértelműen hangzik
    slišati se dvoumno ▸ félreérthetően hangzik
    Pevka je dvoumno odgovorila na vprašanje novinarke, ali je res, da je z njim v zvezi. ▸ Az énekes félreérthetően válaszolt az újságíró kérdésére, hogy van-e kapcsolat közöttük.

    2. (z mešanimi občutki) ▸ vegyes érzelmekkel
    Film so kritiki sprejeli zelo dvoumno. ▸ A filmet a kritikusok vegyes érzelmekkel fogadták.
  • dye1 [dai] samostalnik
    barva, barvilo; barvanje

    fast dye obstojna barva
    of the deepest dye zelo zloben, skrajno podel
    a crime of the deepest dye največji zločin
  • D-Zug-Tempo, das, im D-Zug-Tempo zelo hitro
  • eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

    eau blanche raztopina svinčevega acetata
    eau bénite blagoslovljena voda
    eau de Cologne kolonjska voda
    eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
    eau dormante stoječa, mirujoča voda
    eau douce sladka voda, mehka voda
    eau d'égouts odtočna voda
    Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
    eau de fonte des neiges snežnica
    eau gazeuse pokalica, sodavica
    eau glacée ledena voda
    eaux grasses, ménagères pomije
    eaux industrielles industrijske odplake
    eau de lessive pralni lug
    eau lourde težka voda
    eau de mine jamska voda
    eau minérale slatina
    eau oxygénée vodikov peroksid
    eaux de pluie deževnica
    eau (non) potable (ne)pitna voda
    eau de puits voda iz vodnjaka
    eaux résiduaires odplačne vode
    eau salée slana voda
    eau de Seltz sodavica
    eau de source, eau vive studenčnica
    eaux territoriales teritorialne vode
    eau de vaisselle pomije
    adduction féminin d'eau dovod vode
    alimentation féminin en eau oskrba z vodo
    basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
    chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
    chute féminin d'eau slap
    compteur masculin à eau vodni števec
    conduite féminin d'eau vodovod
    con-sommation féminin d'eau poraba vode
    coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
    cours masculin d'eau vodni tok
    diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
    distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
    écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
    à fleur d'eau na vodni površini
    infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
    jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
    jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
    niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
    prise féminin d'eau priključek na vodo
    rat masculin d'eau vodna podgana
    refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
    trombe féminin d'eau vodna tromba
    usine féminin de distribution des eaux vodovod
    ville féminin d'eaux kopališki kraj
    voie féminin d'eau vodna pot
    aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
    s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
    amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
    être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
    être à l'eau (familier) biti uničen
    être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
    c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
    être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
    faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
    le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
    se fondre en eau (s)topiti se v solzah
    s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
    se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
    à l'eau utopiti se
    se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
    laver à l'eau oprati, umiti z vodo
    mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
    mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
    mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
    nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
    naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
    se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
    d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
    pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
    porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
    prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
    ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
    se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
    rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
    revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
    rincer à l'eau splakniti z vodo
    suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
    le temps est à l'eau kaže na dež
    tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
    il tombe de l'eau dežuje
    notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
    l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
    vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
    l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
    il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
    tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo