Franja

stráh fear; (velik) fright, dread, horror, dismay; awe; žargon funk; terror (pred of); (bojazen) apprehension

brez stráhu fearlessly
stráh pred smrtjo fear of death
stráh me je I am afraid (of)
v stráhu je za svoje življenje he goes in fear of his life
biti v stráhu to be in fear (of), to be afraid (of)
biti stráh in trepet za... to be the terror of..., to be the bugbear of...
navaditi s stráhom to overawe
imeti stráh pred to be scared of, pogovorno to funk (doing something)
biti trd od stráhú to be scared stiff, to be in a blue funk, to be frightened out of one's wits
iz stráhú pred for fear of, out of dread of
držati koga v stráhu to intimidate someone
pognati komu stráh v kosti to fill someone with terror, to terrify someone, to horrify someone, to scare someone stiff
biti v stráhu za kaj to be worried stiff about something
on ne pozna stráhú he is a stranger to fear
od stráhú so se mi naježili lasje my hair stood on end with fright
spraviti koga v stráh to inspire (ali to fill, to strike) someone with awe
pomiriti stráh to allay (someone's) fears
on je stráh vseh poštenih ljudi he is the terror of all honest people
stráh zbujajoč awe-inspiring
v velikem stráhu in a blue funk
stráh nas je we are frightened, we are in a funk, we have the jitters
tresti se od stráhú to tremble with fright

strán

A) adv. via:
spoditi stran, iti stran cacciar via, andar via
spraviti madeže stran eliminare, togliere (via) le macchie
vreči stran buttar via
mesto je kako uro stran la città dista da qui alcune ore
misli so mu pogosto uhajale stran od knjige non poteva, non riusciva a concentrarsi sul libro
to je stran vržen denar sono soldi buttati via

B) strán inter. via, giù:
stran odtod! via di qui!
roke stran od tega denarja giù le mani da questo denaro!

strelišče samostalnik
(prostor za streljanje) ▸ lőtér, lövöldeZdruženje ima strelišče in narodni muzej strelnega orožja. ▸ Az egyesület lőtérrel és nemzeti lőfegyvermúzeummal rendelkezik.
Tekma je bila zelo napeta, saj so na zadnji postanek na strelišču štirje biatlonci pritekli skupaj. ▸ Nagyon szoros volt a verseny, négy biatlonos futott be együtt az utolsó állomásra, a lőállásba.

strésati (-am) | strésti (strésem)

A) imperf., perf.

1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
stresti komu roko stringere la mano di qcn.
stresati steklenico agitare la bottiglia

2. versare, gettare, spargere:
stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio

3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.

B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.

1. scuotersi, riscuotersi

2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura

3. cadere fuori, riversarsi:
košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori

4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie

stresti koga iz hlač frazem
(premagati koga; pretepsti koga) ▸ kiráz a nadrágjából
Ruski prvak je gostoval v Leverkusnu in kar s 4 : 1 iz hlač stresel moštvo Bayerja. ▸ Az orosz bajnok a Leverkusennél vendégszerepelt, és a Bayer csapatát 4:1-gyel rázta ki a nadrágjából.
Namesto da bi ga stresli iz hlač zaradi neposlušnosti, so poklicali policiste, ki so si vse do potankosti pribeležili. ▸ Ahelyett, hogy az engedetlensége miatt kirázták volna a nadrágjából, rendőröket hívtak, akik mindent részletesen feljegyeztek.

stréti triturar; quebrar; quebrantar; romper; hacer pedazos

streti se quebrantarse
strli so mu krila (fig) le han quebrado las alas

strínjati se to agree (o, gledé on, upon, about); to be in accord, to be in accordance; to tally (z with)

strínjati se se z (pogovorno) to chime with
strinja se z menoj, da je treba to napraviti takoj he agrees with me that it must be done at once
so se strinjali s tem predlogom? did they agree to that proposal?
ne se strínjati se to disagree, to have differences, to be at odds (s kom glede česa with someone over something)
njegova pripoved se ne strinja z mojo his story does not tally with mine
oprostite, ne strinjam se! I beg to differ

strúp (-a) m veleno, tossico; biol. tossina; pren. veleno, dente:
voj. bojni strupi gas tossici
kačji, rastlinski strupi veleni di serpente, veleni vegetali
podganji strup ratticida
kobrin strup il veleno del cobra
pren. strup zavisti il dente, il veleno dell'invidia
zrak v mestih je zasičen s strupi l'aria delle città è satura di veleni
spremeniti se v strup andare in veleno, trasformarsi in veleno
pren. njegove besede so polne strupa le sue parole schizzano veleno
pren. ne jemlji toliko strupov non prendere tante medicine
biol. bakterijski strupi tossine batteriche
farm. srčni, želodčni, živčni strupi tossine cardiache, gastriche, neurotrope

stvar² ženski spol (-i …) figurativno (zadeva) die Sache, die Angelegenheit
nemajhna stvar nichts Geringes
postranska stvar Nebensache
prava stvar das Richtige
pravična stvar die gerechte Sache
sklenjena stvar eine beschlossene Sache
zaupna stvar Vertrauenssache
nanašajoč se na stvar sachbezogen
jedro stvari der Kern (der Dinge)
poznavanje stvari die Sachkenntnis, die Sachkompetenz
protislovje v sami stvari die Realrepugnanz
stanje stvari der Sachverhalt, der Stand der Dinge
tok stvari der Lauf der Dinge
to je stvar koga: das ist die Sache des …, česa: -frage (časti Ehrensache, izkušnje Erfahrungssache, navade Gewohnheitssache, občutka Gefühlssache, odločitve Entscheidungsfrage, okusa Geschmackssache, Geschmacksfrage, Ansichtssache, rutine Routinesache, vere Glaubenssache, vesti Gewissenssache, zaupanja Vertrauenssache)
to ni moja stvar (to se mene ne tiče) das ist nicht mein Bier
videti/razumeti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen
stvar je v tem, da … es liegt daran, [daß] dass …, es geht darum, dass …
imenovati stvar s pravim imenom das Kind beim rechten Namen nennen
biti pri stvari bei der Sache sein
ugotoviti
kaj je na stvari (feststellen,) was Sache ist, welche Bewandtnis es damit hat
kot stvari stoje wie die Dinge liegen
k stvari! zur Sache!
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
pobrati svoje stvari die Koffer packen, einpacken
priti do stvari zur Sache kommen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
stvari so se čisto spremenile das Blatt hat sich gewendet
to je v naravi stvari das ist in der Natur der Sache
v stvari sachlich

stvár (-í) f

1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

2. (bitje) cosa, coso, essere:
drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
zaupne stvari cose, faccende confidenziali

4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
(to je) tvoja stvar sono affari tuoi

6. (v medmetni rabi):
jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari se zapletajo le cose si complicano
stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
filoz. stvar na sebi cosa in sé

stvár cosa f ; (predmet) objeto m ; materia f ; (zadeva) asunto m ; (dejstvo) hecho m ; jur, pol causa f

stvar okusa cuestión f de gusto
stvar vesti caso m de conciencia
osebne stvari (predmeti) efectos m pl personales, (prtljaga) equipaje m
postranska stvar cosa de poca importancia; bagatela f
kazenska stvar asunto criminal
sporna stvar asunto en litigio
zastavljena stvar objeto pignorado; prenda f
važna stvar asunto (ali cosa) de importancia
k stvari! ¡vamos al caso!
lepa stvar! (ironično) ¡brava cosa!
vsaka stvar ob svojem času cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento
boriti se za dobro stvar luchar por una buena causa
denar je stranska stvar el dinero es lo de menos
to je druga stvar es otra cosa; es muy diferente, fam eso es otro cantar
to je stvar zase eso es cosa aparte
stvar je odločena es cosa decidida
stvar je opravljena el asunto está resuelto (ali arreglado)
to je domenjena, dogovorjena stvar fam eso es un pastel
to ni smešna stvar no es cosa de reír
stvar je taka la cosa es así, esto es lo que pasa
to ni moja stvar eso no es asunto mío
to ni stvar sodišča este asunto se sustrae al examen del tribunal
stvar ni taka no hay tal cosa
stvar vlade je (napraviti ...) al gobierno corresponde (ali incumbe) (hacer...)
to ne spada k stvari eso no hace el caso
biti gotov svoje stvari estar seguro de a/c
to je najmanjša, postranska stvar eso no tiene importancia, eso no importa; eso es lo de menos
stvari, kot so ... tal como están las cosas; en estas circunstancias; estando las cosas como están
to so stare (znane) stvari no son cosas del otro jueves
stvar napreduje la cosa marcha
stvar stoji slabo (fig) el asunto va mal
priti k stvari entrar en materia, fam ir al grano
pr(e)iti takoj k stvari ir derecho al asunto
razumeti svojo stvar conocer su oficio
hočem vedeti, kaj je na stvari quiero saber lo que haya de cierto en el asunto

stvarítev (-tve) f creazione, opera:
kiparska stvaritev scultura
filmska, operna stvaritev film, opera
odrska stvaritev messinscena, rappresentazione teatrale
zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek le sembrava un parto dell'immaginazione più che un uomo in carne e ossa
na avtomobilskem salonu so proizvajalci predstavili svoje zadnje stvaritve al salone delle automobili le fabbriche hanno presentato i modelli più recenti

suh kot zobotrebec frazem
(zelo suh; zelo ozek) ▸ vékony, mint a piszkafa
Sama ušesa so me bila, bil sem suh kot zobotrebec in kar naprej bolan. ▸ Csontsovány voltam, állandóan beteg, és olyan vékony, mint a piszkafa.
Sopomenke: kot zobotrebec

svaríti to warn (pred of, against), to admonish; to caution (against)

svarimo (ali pozor) pred žeparji! beware of pickpockets!
vnaprej svaríti to forewarn
svarili so me, naj ne kadim I was warned against smoking
svarili so ga, da je v nevarnosti he was warned that he was in danger
svaril sem jih pred njim I warned them about (ali against) him

svêtel (-tla -o)

A) adj.

1. chiaro; biondo:
svetel les legno chiaro
svetli lasje capelli biondi
svetlo pivo birra chiara

2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
svetla zvezda astro splendente, luminoso

3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
svetlo upanje fulgida speranza

4. limpido, argentino:
svetel zvok suono argentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
grad. svetla odprtina luce
psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità

B) svètli (-a -o) m, f, n
priti na svetlo venire alla luce
oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno

svetovalec samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ tanácsadóMed 15.000 možmi na šogunski strani so bile tudi enote, ki so jih usposabljali francoski vojaški svetovalci, večino so pa sestavljale samurajske enote. ▸ A 15.000 fős sógunhaderő egyes egységeit francia katonai tanácsadók képezték ki, de a többség szamurájhaderő maradt.
Na tem položaju je podpiral cesarjeve interese in postal njegov ožji svetovalec. ▸ Ebben a tisztségében a császár érdekeit képviselte, és végül az egyik legközelebbi tanácsadója lett.

2. (kdor daje nasvete) ▸ tanácsadó
Skušal je biti ne samo sodelavec, pač pa učitelj, svetovalec in prijatelj. ▸ Nemcsak kolléga, hanem tanár, tanácsadó és barát is próbált lenni.
V njunih odnosih so bili trenutki napetosti, a je oče pozneje postal njegov svetovalec in prijatelj. ▸ Voltak feszültséggel teli pillanatok a kapcsolatukban, de az apja később a tanácsadója és a barátja lett.
Partner bo vaš zaupnik in svetovalec. ▸ A partnere a bizalmasa és a tanácsadója lesz.

svídenje meeting

na svídenje! goodbye!, bye-bye!, so long!, ZDA see you!, (pogovorno) cheerio!
na svídenje jutri! see you tomorrow!
na svídenje kmalu! see you soon (ali presently)!
upam, da kmalu na svídenje I hope to see you again soon!, till we meet again!

svíla (-e) f tekst.

1. seta:
umetna, surova svila seta artificiale, greggia
pren. ženske so bile oblečene v svilo le signore portavano abiti di seta
balonska svila seta impregnata
svila za podlogo seta per fodere

2. filo di seta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tekst. obtežiti svilo caricare la seta
degumirana svila seta sgommata
japonska svila seta giapponese
motana svila seta cruda
padalska svila seta per paracadute
prava svila pura seta
šantung, taft svila sciantung, taffetà

svínec plomb moški spol

s svincem zaliti, prevleči plomber, garnir de plomb
noge so mi kot iz svinca j'ai du plomb dans les jambes

svínec plomo m ; (šibre) perdigones m pl ; (na ribiški mreži) plomo m

roke in noge so mu bile kot iz svinca sentía en piernas y brazos como una pesadez de plomo