Franja

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

Phȳlē -ēs, f (Φυλή) Fíla, obmejna atiška trdnjava proti Bojotiji (še danes Fili): N., Iust.

piha|ti (-m) pihniti

1. človek z ustnicami: blasen (ven ausblasen), pusten (v kaj etwas anpusten), na instrument: (ein Instrument) blasen; cigaretni ipd. dim: paffen; (sopsti) schnauben
figurativno pihati od jeze vor Wut schnauben
pihati komu na dušo (jemanden) zu überreden versuchen

2. v balonček - pri prometnih kontrolah: in die Tüte blasen

3. mačka: fauchen, v koga: (jemanden) anfauchen (tudi figurativno)

4. veter: blasen, wehen (dol hinunterwehen, herunterwehen, naproti entgegenwehen, navzgor hinaufwehen, heraufwehen, proti zuwehen auf); silovito: fegen (skozi durchfegen), v sunkih: stoßen

5. blasen (od zgoraj aufblasen auf, v kaj einblasen, hineinblasen, anblasen, skozi durchblasen)

pik¹ moški spol (-a …) kače, bolhe …: der [Biß] Biss ( [Schlangenbiß] Schlangenbiss, [Flohbiß] Flohbiss), čebelji, komarjev …: der Stich ( Bienenstich, Mückenstich,ose Wespenstich, sršenji Hornissenstich, žuželke Insektenstich); mesto: die Einstichstelle
serum proti kačjemu piku das Schlangenserum

pilotov pridevnik
1. (o zračnem pilotu) ▸ pilótaDigitalna potniška letala strmoglavljajo tudi brez pilotove krivde. ▸ A digitális utasszállítók pilótahiba nélkül is lezuhannak.

2. (o pomorskem strokovnjaku) ▸ révkalauz
Veliko ton počasi, a vztrajno drsi proti pomolu in od pilotovih ukazov je odvisno, da se ne bodo dotaknile pomola. ▸ Sok-sok tonna lassan, de megállíthatatlanul halad a móló felé, a révkalauz parancsaitól függ, hogy meg sem érinti a mólót.

piquer [pike] verbe transitif zbosti, zbadati, pikati, pičiti; prebosti, preluknjati; ugrizniti; rezati; figuré dražiti; ujeziti, užaliti; vzpodbosti, spodžgati; populaire z nožem, bodalom zabosti; musique igrati staccato; naperiti, preslaniniti (meso); prešiti; pikirati, technique odstraniti kotlovec; (kamen) surovo obsekati, oklesati; sešiti (knjigo); chimie nagristi; populaire prijeti, aretirati; populaire ukrasti; verbe intransitif, aéronautique pikirati, strmoglavo se spustiti; ščemeti (od dima)

se piquer zbosti se; figuré domišljati si (de na); lastiti si, zahtevati; biti jezen, čutiti se užaljenega; (vino) cikati, kisati se; postati lisast, črviv
faire piquer un enfant contre la diphtérie dati otroku injekcijo proti davici
faire piquer un chien z injekcijo usmrtiti psa (veterinar)
piquer les absents zabeležiti odsotne
piquer une crise, une colère imeti nenadno krizo, razjeziti se
piquer des deux zbosti (konja) z ostrogami, figuré pohiteti
piquer la curiosité zbuditi radovednost
se piquer le doigt zbosti se v prst
se piquer au jeu (figuré) dobiti interes za nekaj, česar smo se lotili brez vneme
il a été piqué par une vipère gad ga je pičil
se piquer le nez (familier) napiti se, opijaniti se
il se pique d'être poète domišlja si, da je pesnik
piquer un soleil, un fard (populaire) postati rdeč, močnó zardeti
on lui a piqué son portefeuille ukradli so mu listnico
piquer les tables, l'assiette (figuré) biti prisklednik
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
piquer au vif zadeti v živo
quelle mouche l'a piqué? kaj ga je pičilo? zakaj je naenkrat tako nataknjen, tako slabe volje?
le vin pique vino cika

piqûre [pikür] féminin ubod, pik, ugriz; médecine vbrizg, injekcija; figuré rana, poškodba, prešiv; (= piqûre de vers) črvina

piqûre d'abeille, de moustique, d'ortie čebelji, komarjev, koprivni pik
piqûre antitétanique injekcija proti tetanusu

pisáva (-e) f

1. scrittura, grafia; alfabeto; caratteri; calligrafia:
cirilska, latinska pisava alfabeto cirillico, latino
grka pisava alfabeto greco
hieroglifska, kitajska pisava scrittura geroglifica, cinese
etimološka, fonetična pisava scrittura etimologica, fonetica
pisava za slepe scrittura Braille, tiflografia
pisava od leve proti desni dessiografia
pisava z velikimi črkami scrittura capitale
lepopisna pisava calligrafia
slikovna pisava scrittura pittografica, pittografia
imeti nečitljivo pisavo (nečitljivo pisati) avere una calligrafia illeggibile

2. (zapisovanje) scrittura, annotazione

piss² [pis] neprehodni glagol
vulgarno urinirati, scati, poscati se

pissed off besen; odpravljen, odstranjen
to piss on poscati se na kaj (koga)
to piss against the wind plavati proti vodi

pius 3, adv. -ē (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.

plačílo paiement moški spol , payement moški spol , remboursement moški spol ; (služinčadi) gages moški spol množine ; salaire moški spol , honoraire(s) moški spol, (množina) , rémunération ženski spol , rétribution ženski spol , gain moški spol

plačilo s čekom, v gotovini paiement par chèque, au comptant
plačilo od kosa paie ženski spol à la pièce
plačilo na obroke paiement par termes (ali à tempérament)
plačilo za strah salaire moški spol de la peur
(ne)zmožen plačila (in)solvable
delno, dodatno plačilo paiement partiel, supplémentaire
vnaprejšnje plačilo paiement anticipatif, préachat moški spol
vsako delo je vredno plačila toute peine mérite salaire
odlog, rok, termin plačila sursis moški spol, délai moški spol, terme moški spol de paiement
potrdilo o plačilu récépissé moški spol
poziv za plačilo sommation ženski spol de paiement
ustavitev (zapora) plačil suspension ženski spol (ali cessation ženski spol, blocage moški spol) de paiements, faillite ženski spol
vstop proti plačilu entrée ženski spol payante
namesto plačila au lieu (ali en guise) de paiement
proti plačilu contre (ali moyennant) paiement (ali remboursement), pravno à titre onéreux
izvršiti plačilo faire (ali effectuer) un paiement
odkloniti plačilo refuser de payer
opomniti, pozvati k plačilu sommer de payer
prejemati, zahtevati plačilo accepter, demander rétribution
ustaviti plačila cesser (ali suspendre) les paiements

plačílo (-a) n pagamento, paga; emolumento, ricompensa; retribuzione; knjiž. guiderdone, mercede:
proti plačilu delati, opravljati kaj fare qcs., lavorare dietro pagamento
plačilo v denarju, v naravi, na obroke pagamento in denaro, in natura, a rate
nehvaležnost je plačilo sveta l'ingratitudine è la ricompensa del mondo
plačilo sodnih stroškov pagamento delle spese processuali
plačilo carine sdaziamento, sdoganamento
v plačilo, kot plačilo a titolo di remunerazione

plačílo pago m ; remuneración f ; gratificación f ; (honorar) honorarios m pl

kot plačilo za en pago de
proti plačilu a pago, contra (ali mediante) pago
namesto plačila en lugar de pago
odložitev plačila prórroga f; moratoria f
potrdilo o plačilu recibo m
ustavitev (zapora) plačil suspensión f (bloqueo m) de pagos
odkloniti plačilo rehusar el pago
opomniti, pozvati k plačilu reclamar (ali apremiar para) el pago
(ne)zmožen plačila (in)solvente

plainte [plɛ̃t] féminin tožba, pritožba; tarnanje; obtožnica

plainte en divorce tožba za razvezo
déposer (une) plainte, porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti komu, tožiti koga

plava|ti¹ (-m) s plavalnimi gibi: schwimmen (tudi figurativno na izpitu), po čem: herumschwimmen in, brez prekinitve: durchschwimmen
plavati delfin delphinschwimmen
plavati hrbtno rückenschwimmen
plavati prsno brustschwimmen
plavati kravl crawlen, kraulen
plavati mrtvaka den toten Mann machen
plavati nazaj/naprej/za zurückschwimmen/weiterschwimmen/nachschwimmen
plavati proti toku gegen den Strom anschwimmen
figurativno plavati v oblakih in höheren Regionen schweben, auf den/über den Wolken schweben

plávati to swim; (stvari, na vodi) to float, (s tokom) to drift

plávati pod vodo to swim under water
plávati v, po zraku to hover
plávati na hrbtu to swim on one's back
plávati eno miljo to swim a mile
bočno plávati to swim on one's side
plávati proti toku to swim against the current
plávati s tokom (figurativno) to swim with the tide (ali with the current)
plávati kot riba to swim like a fish
plávati čez reko, jezero, Rokavski preliv to swim a river, a lake, the Channel
plávati kot kamen to swim like a stone, to swim like a tailor's goose, to swim like a brick
plávati v krvi (figurativno) to be steeped (ali to welter) in blood
plávati v solzah to be bathed in tears, to brim with tears
on plava v denarju he is rolling in money
klet je plavala v vinu the cellar was swimming in wine
olje plava na vodi oil floats on water
predaleč (ven) plávati to swim out of one's depth
plutovina plava v vodi cork floats in water

plávati nager, faire de la natation ; (na površju) surnager ; (na vodi, v zraku) flotter ; (v zraku) planer ; (pomorstvo) être à flot

plavati v denarju (familiarno) rouler sur l'or, être tout cousu d'or
plavati v izobilju nager dans l'opulence (ali la prospérité)
plavati ko kamen (familiarno) nager comme un chien de plomb
plavati kravl nager le crawl
plavati čez reko traverser une rivière à la nage (ali en nageant)
plavati proti toku (tudi, figurativno) nager contre (ali remonter) le courant, nager à contre-courant, aller en amont
plavati s tokom se laisser aller au (ali porter par le) courant, s'en aller au fil de l'eau, suivre le courant, aller en aval, figurativno nager dans les eaux de la majorité
plavati pod vodo nager entre deux eaux
na hrbtu plavati nager sur le dos, faire la planche
plavajoči dok (tehnika) dock moški spol flottant
zamašek plava na vodi le bouchon flotte sur l'eau

plávati (-am) imperf.

1. nuotare:
plavati dvesto metrov nuotare i duecento metri

2. navigare; ekst. correre, volare, vagare, errare; diffondersi:
v daljavi plava jadrnica in lontananza naviga un veliero
po nebu plavajo oblaki le nubi corrono per il cielo
pogled mu plava po vrhovih il suo sguardo vaga sulle cime montane
zvonjenje plava čez dolino il suono delle campane si spande per la valle

3. nuotare, galleggiare:
les na vodi plava il legno galleggia sull'acqua

4. pren.
plavati v blaženosti, veselju gongolare
plavati v denarju, v izobilju avere soldi a palate, nuotare, sguazzare nell'abbondanza
plavati v solzah essere in lacrime
plavati v maščobi nuotare nel grasso

5. pren. confondersi, impappinarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avtomobil plava l'auto slitta
pren. plavati v krvi nuotare nel sangue
pren. plavati proti toku andare controcorrente
pren. plavati v oblakih avere la testa fra le nuvole
šport. plavati kravl, metuljček nuotare crawl, a farfalla

plávati nadar ; (na vodi) flotar

plavati čez reko atravesar (ali cruzar) a nado un río
plavati s tokom nadar a favor de la corriente
plavati proti toku nadar contra la corriente (tudi fig)
na hrbtu plavati nadar de espalda, hacer la plancha
plavati pod vodo nadar entre dos aguas
plavati v denarju (fig) nadar en la opulencia (ali en dinero), ser un Creso
plavati kot kamen (riba) nadar como un plomo (un pez)
plavati v zraku flotar, (letalo v drsenju) planear
plavati v oblakih (fig) andar por las nubes
plavaje a nado, nadando

play off

1. prehodni glagol
končati igro, odigrati odloženo tekmo
figurativno izigrati koga, naščuvati koga (against proti)
igrati po posluhu

2. neprehodni glagol
igrati vlogo, pretvarjati se

to play off graces koketirati, očarati, kazati svoje čare