Franja

op-primō -ere -pressī -pressum (ob in premere)

I.

1. (po)tlačiti, na tla pritisniti (pritiskati), zatisniti (zatiskati), tiščati: Pl., taleam pede Ca., oppressus onere armorum C., classis a praeconibus oppressa Ci. potopljeno, o. sinistrā manu mulieris pectus L., digito linguam Cael., ora loquentis O., opprime os! Ter. drži jezik za zobmi! jezik za zobe!, o. oculos (sc. morientis) Val. Max.; occ.
a) potlačiti, zmečkati, pomečkati, zadušiti, zadaviti, ubiti, zasuti: ne quis porcellus a matre opprimatur Varr., o. fauces Sen. ph. komu usta pripreti = ne dati mu na ves glas govoriti; toda o. fauces alicuius manu suā Suet. zadaviti koga s svojo roko, sidunt rimae subito et opprimunt operatos Plin., trabem deicere et hominem opprimere Icti., ruinā conclavis opprimi Ci., arenarum mollibus oppressus Iust., terrā oppressus Ci.
b) ogenj (za)dušiti, (po)gasiti: flammam ore in ardente Enn. ap. Ci., aquae multitudine vis flammae opprimmitur Ci.
c) pogoltniti (goltati) = ne izgovoriti (izgovarjati): litterae neque expressae neque oppressae Ci.
d) v boju podreti (podirati), na tla (z)valiti: miles Gallus ab equite Romano oppressus Suet.; pesn. = (sploh) podreti (podirati): iaculo leonem Val. Fl.

2. metaf.
a) (po)tlačiti, (za)dušiti, (u)dušiti, zatreti (zatirati), čemu ne da(ja)ti duška (prostora) čemu, ne (po)kazati česa, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) kaj: tumultum L., motum Eutr., orientem ignem L., invidiam N., dolorem, potentiam Ci., libertatem N., iram S. pogoltniti, požreti, desiderium Sen. ph., mentionem memoriamque contentionis L., fraudem L. spodnesti, preprečiti, orationem Ci. postaviti se po robu izjavi, nasprotujoče nastopiti proti izjavi, aliquid opprimere atque abscondere Ci. ali insigne (znak) veri o. Ci. prikri(va)ti, tajiti, (za)tajiti (zatajevati); occ. α) uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), upropastiti (upropaščati); v pass. = obnemoči, iznemoči zaradi česa, pod čim, pri čem, podleči komu, čemu, pri čem: o. aliquem iniquo iudicio Ci., insontem falso crimine L., occasionem sui opprimendi dare N., opprimi factione militari Eutr. β) podjarmiti (podjarmljati), zasužnjiti (zasužnjevati): patriam oppressam in libertatem vindicare N., Athenas servitute oppressas tenere N. v hudi sužnosti držati, rem publicam oppressam tenere Val. Max. oblastno delovati (vplivati) na razvoj državnih (javnih) zadev, s trdo roko urejati javne zadeve. γ) obvlad(ov)ati, nadvlad(ov)ati, užugati, ugnati, podvreči, premag(ov)ati, (u)krotiti: nationem Allobrogum Ci., bello eum N., bello reliquias Ci., adversarios N., Catilinae latrocinium Ci., legionem C. uničiti; poseb. koga zalotiti, prijeti, ujeti, zgrabiti, zapreti, v zapor dati: muscam Ph., suspectissimum quemque Suet., desertorem Icti.
b) (po)tlačiti, (po)treti, stisniti (stiskati), pritisniti (pritiskati), (za)težíti: animus demissus et oppressus Ci., calamitas eum oppressit Ter., opprimi invidiā, aere alieno, onere officii Ci., opprimi onere faenoris S., opprimi totius corporis doloribus Ci., timore oppressus C. prevzet od strahu, navdan s strahom, ves prestrašen, somno oppressus C. v trdnem spanju, trdno speč, pogreznjen v spanec; poseb. tako rekoč „vrat zadrgniti (zadrgovati)“ komu, prijeti (držati) koga za vrat = pritisniti (pritiskati), trdno držati koga (da npr. izpolni svojo obljubo), ne izpustiti (izpuščati) koga: Pl., institit, oppressit, non remisit Ci. —

II. (nenadoma, zahrbtno, zavratno) napasti (napadati), navaliti (navaljevati), planiti na koga, prestreči (prestrezati) koga (poseb. kot voj. t.t.): Ciceronem S., comminus aliquem Hirt., matrones in Eleusinis sacris noctu Iust., in tabernaculo opprimi C., repentino adventu incautos L. ali improvidos incautosque hostes L., hostem imprudentem N. ali inopinantem C. = nenadoma napasti; metaf.

1. presenetiti (presenečati), (i)znenáditi, (z)bloditi, vnesti (vnašati) zmedo, (z)mešati: numquam ille me opprimet consilio Ci. z naglico svojega sklepa, ne subito a me opprimantur (sc. z vprašanji), haec sum rogaturus Ci.

2. (o stvareh) prestreči (prestrezati), zaje(ma)ti, uje(ma)ti, dobi(va)ti, naj(deva)ti, presenetiti (presenečati), doseči (dosegati), zade(va)ti, dolete(va)ti, zateti: Antonium mors oppressit Ci., hominem opprimit tantus improviso morbus Ci. napade, prime, zgrabi, aliquem lux (dan) ali nox oppressit Ci., L., oppressi luce copias instruunt Hirt., clade, igni opprimi L., oppressus fraude loci V. prevaran; abs.: hiems oppressit L. je prišla.

ōra² -ae, f (prvotno „vajet“, gl. aureae pod ōs) ladijska vrv, vóže: oras et ancoras praecidere L., oram solvere Q., resolutis oris L.

ōrātor -ōris, m (ōrāre)

1. govorec ali besednik kakega poslanstva, odposlanec z ustnimi naročili, pogajalec, posrednik, posredovalec: Pl., Ter., Enn. ap. Varr., Afr. ap. Fest., Ca. ap. Fest., Varr., V. idr., Veientes pacem petitum oratores Romam mittunt L., Fabricium, quia sit ad Pyrrhum de captivis recuperandis missus orator Ci., mittor Iliacas orator ad arces O.

2. govornik: Enn. ap. Ci., Ca. ap. Q., Q., Plin., Lact. idr., clarus, illustris, magnus, summus, mediocris Ci., laudantur oratores veteres Crassi et Antonii Ci.

3. prosilec: sed vide sis, ne tu oratorem hunc pugnis pectas postea Pl., haud aequomst te inter oratores accipi Pl. (v nasprotju in dvoumju s pomenom pod 1).

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

order¹ [ɔ́:də] samostalnik
red, ureditev, urejenost
biologija red, vrsta; vrsta, zapovrstje
vojska razvrstitev, razpored, predpisana uniforma in oprema; stanje; ukaz, nalog, odredba
ekonomija (plačilni) nalog, naročilo, naročilnica, nakaznica
pravno sklep (sodišča), odredba; vrsta, razred, stopnja; čin
matematika red, stopnja; družbeni sloj, družbena ureditev
cerkev cerkveni red, liturgijski red; viteški red, odlikovanje viteškega reda; odlikovanje, red
arhitektura klasičen slog stebrov

vojska at the order puška pri nogi
vojska battle order bojni red
vojska marching order paradna formacija
vojska close (open) order zaprta (odprta) formacija
matematika equation of the first order enačba prve stopnje
holy orders duhovniški stan
in orders posvečen (v duhovnika)
to take orders biti posvečen v duhovnika (meniha)
lower (higher) orders nižji (višji) družbeni sloji
by order of po nalogu, na ukaz
to order po povelju, po naročilu
in order v redu, urejen
in bad order v slabem stanju, neurejen
to keep order vzdrževati red
to put in order urediti
to set in order urediti, razvrstiti
to take order with urediti kaj, razpolagati s čim
in order to zato da, da bi
in order that da bi
on order po naročilu, naročen
made to order narejen po naročilu (meri)
on the order of do neke mere sličen; ekonomija po naročilu koga
out of order pokvarjen, neurejen, v slabem stanju; medicina načet (zdravje)
under the orders of pod poveljstvom
to be under orders to do s.th. na ukaz kaj narediti
till further orders do nadaljnjega
parlament to call to order pozvati k redu
parlament to rise to (a point of) order prositi za besedo
parlament to rule s.o. out of order odvzeti komu besedo
ekonomija to be on order biti naročen (blago)
ekonomija to fill an order izvršiti naročilo
ekonomija to give (ali place) an order naročiti
ekonomija money order denarna nakaznica
ekonomija postal order poštna nakaznica
apple-pie order popoln red
order of the day dnevni red; vojska dnevno povelje
to pass to the order of the day preiti na dnevni red
arhitektura Doric order dorski slog (stebrov)
pogovorno a large (ali tall) order težka naloga
Order of Merit red za zasluge
ameriško in short order takoj, nemudoma
standing order trajno pravilo, določen poslovnik
in working order pripravljen za delo (stroj)
law and order mir in red

ordre [ɔrdr] masculin ukaz, povelje; predpis; red; vrsta; commerce naročilo, (plačilni) nalog

c'est dans l'ordre to je v redu
par ordre de po nalogu, po naročilu
sur ordre de po ukazu
dans cet ordre des idées v tej zvezi
de premier ordre prve vrste, prvovrsten
en bon ordre v dobrem redu, pravilno
en ordre de marche sposoben za obratovanje
jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega
sous les ordres de pod poveljstvom
par ordre alphabétique po abecednem redu
mot masculin d'ordre strogo navodilo (straži)
numéro masculin d'ordre tekoča številka
rappel masculin à ordre poziv k redu
ordre du jour dnevni red, militaire dnevno povelje
le premier point de l'ordre du jour prva točka dnevnega reda
adoption féminin de l'ordre du jour sprejetje dnevnega reda
à l'ordre du jour figure ... na dnevnem redu je ...
ordre des émissions (radio) razporeditev oddaj
ordre de bataille bojni razpored
ordre de chevalerie viteški red
ordre d'essai poskusno naročilo
ordre mendiant (religion) beraški red
ordre de paiement plačilni nalog
ordre de préséance razvrstitev po činih
ordre religieux, monastique meniški red
adopter l'ordre du jour sprejeti dnevni red
annuler, exécuter, noter, passer un ordre preklicati, izvršiti, knjižiti, dati naročilo
dresser, établir l'ordre du jour sestaviti dnevni red
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
rayer, retirer de l'ordre du jour črtati, umakniti z dnevnega reda
manquer d'ordre biti nereden, biti slab gospodar
mettre en ordre spraviti v red, urediti
se mettre aux ordres de quelqu'un staviti se komu na razpolaganje
rappeler à l'ordre pozvati k redu

oróžje weapon; arm (s pl)

k oróžju! to arms!
brez oróžja armless, weaponless, bare-handed
hladno oróžje, bočno oróžje cold steel, side arms
strelno oróžje firearms pl
noseč oróžje bearing arms
nositelj oróžja arms bearer
izdelovalec oróžja armaments (ali arms) manufacturer
dovoljenje za nošenje oróžja licence to carry fire-arms, ZDA gun-license
položitev oróžja (udaja) surrender, capitulation
premoč v oróžju superiority in arms and equipment
olje za oróžje gun oil
tovarna oróžja armaments factory, ZDA armory
uporaba oróžja use of arms
trgovina z oróžjem (prodajalna) gunmaker's (ali arms dealer's) shop
tihotapljenje oróžja gun-running
učinkovitost oróžja effectiveness of a weapon
tovariš v oróžju brother in arms, comrade
ognjeno oróžje (zlasti revolver) firearm, handgun
biti pod oróžjem to be under arms
položiti oróžje to lay down one's arms
poklicati pod oróžje to call to arms, to call to the colours
nositi oróžje to bear arms
zgrabiti za oróžje to take up arms (proti sovražniku against the enemy); to seize a weapon
zateči se k oróžju to have recourse to the sword (ali to arms)
pograbil je prvo oróžje, ki mu je prišlo pod roke he seized the handiest weapon
premagati sovražnika z njemu lastnim oróžjem to hoist someone with his own petard

oróžje arme ženski spol , armes ženski spol množine , armement moški spol

avtomatsko, brzostrelno, hladno orožje arme automatique, à tir rapide, blanche (ali muette)
artilerijsko, protiletalsko, protitankovsko orožje arme d'artillerie, antiaérienne, antichar
atomsko, jedrsko, kemično orožje arme atomique, nucléaire, chimique
klasičo orožje arme classique
lahko, težko orožje arme légère, lourde
lovsko, športno orožje arme de chasse, de sport
moč orožja la force des armes
napadalno, obrambno orožje arme offensive, défensive
ognjeno orožje arme à feu
ročno orožje arme portative
strelno orožje arme à feu
rezilno, suvalno orožje arme de taille, d'estoc
tajno orožje arme secrète
ideološko, politično, psihološko orožje arme idéologique, politique, psychologique
brez orožja sans armes, désarmé
z orožjem (s silo) par les armes
dobava, izdelava orožja fourniture ženski spol, fabrication ženski spol d'armement
klic k orožju appel moški spol aux armes
k orožju! aux armes!
nedovoljena posest orožja port moški spol d'armes illicite
orožje in strelivo armes et munitions
pozdrav z orožjem! présentez armes!
rožljanje z orožjem cliquetis moški spol d'armes
tovariš v orožju frére moški spol (ali compagnon) d'armes (ali de combat)
spopad, upor z orožjem combat moški spol, soulèvement moški spol à main armée
skladišče orožja dépôt moški spol d'armes, arsenal moški spol
stenska zbirka orožja panoplie ženski spol
trgovina z orožjem commerce moški spol d'armes, armurerie ženski spol
zbirka orožja collection ženski spol d'armes
dvorezno orožje (figurativno) arme à double tranchant
biti pod orožjem être sous les armes, être sur le pied de guerre
izdelovati, kovati orožje fabriquer, forger des armes
manipulirati z orožjem manier une arme
nameriti, usmeriti orožje braquer, diriger, pointer une arme sur
napasti z orožjem v roki attaquer, les armes à la main
obrniti orožje proti komu tourner les armes contre quelqu'un
odvzeti komu orožje désarmer quelqu'un
odložiti (ali položiti) orožje déposer (ali mettre bas, rendre) les armes, capituler
poklicati pod orožje appeler aux armes (ali sous les drapeaux)
pozdraviti z orožjem présenter les armes
pozvati k orožju appeler aux armes
prijeti (zgrabiti) za orožje prendre les armes
rožljati (žvenketati) z orožjem cliqueter, faire cliqueter les armes
trobiti k orožju sonner aux armes
urediti spor z orožjem régler un différend par les armes
uriti se v ravnanju z orožjem s'exercer dans le maniement des armes
zateči se k orožju recourir aux armes
potolči koga z njegovim lastnim orožjem (figurativno) battre quelqu'un avec ses propres armes, rétorquer les arguments de quelqu'un

oróžje (-a) n

1. arma, armi; armamento:
uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
upreti se z orožjem sollevarsi in armi
odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
pozdraviti z orožjem presentare le armi
pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
star. tovariš v orožju compagno d'armi
artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
lovsko orožje armi da caccia
avtomatsko orožje armi automatiche
lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
hladno orožje armi bianche
strelno orožje armi da fuoco
avtomatsko orožje armi automatiche

2. pren. arma, mezzo, argomento

oróžje arma f

v orožju en armas
z orožjem v roki arma en mano
brez orožja sin armas, desarmado, poet inerme
atomsko orožje armas f pl atómicas
avtomatsko (obrambno, tajno, ročno strelno, hladno, ognjeno, brzostrelno) orožje arma f automática (defensiva, secreta, portátil, blanca, de fuego, de tiro rápido)
metalno orožje armas arrojadizas
dvorezno orožje (fig) arma a dos filos
dobava (skladišče, zbirka, pošiljka, tihotapljenje, izdelovanje, tovarna) orožja suministro m (depósito m, colección f, envío m, contrabando m, fabricación f, fábrica f) de armas
tovarnar orožja fabricante m de armas, armero m
hrup orožja fragor m de las armas
rožljanje z orožjem ruido m de armas
moč orožja fuerza f de las armas
trgovec (trgovina) z orožjem armero m (comercio m de armas)
nedovoljena posest orožja tenencia f illicita de armas
tovariš (tovarištvo) v orožju compañero m (confraternidad f) de armas
biti pod orožjem estar en pie de guerra, estar sobre las armas
položiti orožje rendir las armas
potolči koga z njegovim lastnim orožjem (fig) rebatir con sus mismos argumentos los de alg; volver contra alg sus propios argumentos
zateči se k orožju recurrir a las armas, (o ljudstvu) alzarse en armas
zgrabiti za orožje tomar las armas, hacer uso de las armas
trobiti k orožju tocar (al) arma
k orožju! ¡a las armas!

oséba (-e) f

1. persona:
osebe istega spola persone dello stesso sesso
skupina oseb gruppo di persone
po osebi, na osebo a testa, pro capite

2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
ljubljena oseba persona amata
vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

3. lingv. persona:
v prvi osebi in prima persona

4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
oseba brez premoženja nullatenente
pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
oseba s plemiškim naslovom titolato
jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
med. oseba z dedno boleznijo tarato

ostaja|ti (-m) ostati (ständig, immer wieder) ➞ → ostati; bleiben; (preostajati) [übrigbleiben] übrig bleiben; (še naprej obstajati) fortbestehen
ostajati pod/nad [darunterliegen] darunter liegen/darüberliegen
ostajati zvest (jemandem/einer Sache) die Treue halten
ostajati v določenih okvirih sich in Bahnen bewegen
ostajati zvest obljubi ein Versprechen halten

os-tendō -ere -tendī -tentum, mlajše -tēnsum (iz *ops-(obs-)tendō)

1. nasproti držati, (po)moliti, prožiti, nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati): Varr., Plin. idr., o. manūs Pl., glaebas Aquiloni V., lucos Phoebo Stat., locus (ager) soli ostentus Ca.; metaf.: mihi eius defensio ostenditur Ci. ugovarjaje mi molijo pod nos, ugovarjajo mi in kažejo.

2. očem (pogledu) (po)nuditi = postaviti (postavljati) na svetlo (na ogled), (po)kazati, prikaz(ov)ati: Acc. et Pac. ap. Fest., Ter., L., O., V., H. idr., epistulam N., tabellas Ci., telum inimico Ci., dentem medico Suet., necopinato te ostendisti Ci.; kot voj. t.t. (z namenom, da bi sovražniku grozil ali ga prevaral) (po)kazati: o. ad terrorem hostium aciem L., pedestres copias C., ab ea parte oppugnationem L. navidezno se pripravljati na naskok; tudi refl. se o. H., S., C. idr.

3. ušesom (po)nuditi = da(ja)ti glas, glasiti se, oglasiti (oglašati) se: vocem o. Ph. oglasiti (oglašati) se.

4. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), (po)nuditi, obljubiti (obljubljati), obetati: Vell., spes premiorum militibus ostenditur Ci., o. metum, viam salutis Ci., occasio mi ostenta Ter., hisce insidiose spem falsam Ci. slepiti jih s praznim upanjem, obljubljati jim „hruške na vrbi“, ostenditur aliquid (npr. triumphus, victoria) L. ali ostenditur spes alicuius rei Ter., Suet. obeta se, pričakuje se, pričakovati se sme, videti je kaj.
b) (po)kazati, na dan da(ja)ti, jasno, očitno izraziti (izražati), razode(va)ti: Pl., animi robur ostendit in equo domando Cu., potestatem suam in aliquem Ter., virtutem S., se alicui inimicum N. svojo mržnjo, odium patris ex hoc ostenditur Ci. se kaže v tem.
c) narediti (delati), da postane kaj očitno, razkri(va)ti, razložiti (razlagati), naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): adventūs causam N., alicui sententiam suam Ter., quod epistulis eius ostenditur Suet., ostendi hoc ex epigrammate Gell.; z dvojnim acc.: aliquem nocentem Plin. iun.; v pass. z dvojnim nom.: quibus verbis Philippus ostenditur … laetus Titus Castricius ap. Gell.; z ACI: Ter., C., N., ostendo nihil eorum fecisse Roscium Ci.; v pass. z NCI: Ci., Corn., Ap., palma … ex pavimento exstitisse ostendebatur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid sui consilii sit ostendit C., quid fieri placeret, ostendi Ci.; z de: de his partibus primum ostendendum est Corn. o teh delih moramo najprej izreči svoje mnenje; abs.: sed aliter atque ostenderam facio Ci.; kot vrinjeni stavek: uti supra ostendimus ali ut ostendimus supra N. — Od tod subst. pt. pf. ostentum -ī, n

1. čudežno znamenje (ki kaže na prihodnost), čudežna reč, čudežna stvar, čudež, čudo: L., Ph., Petr., Aur., Val. Max., Suet., magnorum periculorum metus ex ostentis portenditur Ci., ostenti prorsus genus Iust., scis Appium censorem hic ostenta facere Caelius in Ci. ep. da vzbuja tukaj velik strah.

2. pošast, nakaza, spaka: verebar, ne velut monstrum ostentumque me obtruncatum volturiis pabulum redderent Ap.; v nravnem pomenu: Vatinius inter foedissima eius aulae ostenta fuit T.

Opomba: Iz sup. debla izpeljane obl. se v klas. lat. nadomeščajo z obl. glag. ostentāre.

outright² [autráit] prislov
popolnoma; odkrito, enkrat za vselej, takoj

to sell outright prodati pod pogojem takojšnje dostave
to laugh outright glasno se zasmejati
to kill outright na mestu ubiti

oven samostalnik
1. (žival) ▸ kosRejci so razkrili svoje težave, med katere spada pomanjkanje centrov za vzrejo ovnov. ▸ A tenyésztők feltárták a nehézségeiket, amelyek között szerepel a kostenyésztő központok hiánya.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ KosLuna v Ovnu prinaša ogromno nove energije in navdušenja. ▸ A Hold a Kosban rengeteg új energiát és lelkesedést hoz.Planeti v Ovnu vas bodo napolnili z navdušenjem in veseljem. ▸ A Kosban járó bolygók lelkesedéssel és örömmel fogják eltölteni. Ovni so duhoviti in dobri partnerji, a le za krajše obdobje. ▸ A Kosok szellemesek és jó partnerek, de csak rövidebb időszakra.
Sonce, Merkur in Venera v znamenju Ovna skrbijo za dotok novih življenjskih moči. ▸ A Kos jegyében járó Nap, Merkúr és Vénusz gondoskodnak az új életerő beáramlásáról.

3. nekdaj (vojaška naprava) ▸ kosZaslišal se je neznanski trušč in velik del obzidja se je pod udarci ovna porušil. ▸ Bődületes csattanás hallatszott, és a faltörő kos ütései alatt a fal nagyrésze leomlott.
Od drugega desetletja 15. stoletja so katapulte in ovne začeli zamenjevati težki topovi. ▸ A 15. század második évtizedétől a parittyákat és a faltörő kosokat nehézágyúk kezdték felváltani.

4. (naprava za zabijanje) ▸ kos [cölöpverő]
Lesene kole zabijamo z ovnom preko škripca. ▸ A fából készült cölöpöket egy csigán átvezetett kossal verjük be.

5. (vodna črpalka) ▸ kos [vízszivattyú]
Po približno pol ure hoje pridemo do izvira, speljanega v oven, kjer lahko pri pipi natočimo vodo. ▸ Körülbelül félórás sétát követően eljutunk a kosba vezetett forrásig, ahol a csapnál tölthetünk vizet.
Povezane iztočnice: hidravlični oven

ovítek (za pismo) envelope; (za knjigo, zvezek) wrapper, jacket

križni ovítek open cover, (postal) wrapper
pod križnim ovítkom under open cover
zaščitni ovítek za knjigo dust jacket

ovítek envoltura f

knjižni ovitek cubierta f, tapa f
ovitek za zvezek forro m
poslati pod križnim ovitkom enviar (bajo) faja

ozemlj|e [é] srednji spol (-a …) das Gebiet (dosedanje/prejšnje Altgebiet, državno Hoheitsgebiet, Staatsgebiet, mandatno Mandatsgebiet, naplavno Schwemmgebiet, dežele Landesgebiet, pod suverenostjo Hoheitgebiet, Herrschaftsgebiet, plebiscitno Abstimmungsgebiet, puhlično Lößgebiet, skrbniško Treuhandgebiet)
poplavno ozemlje das Schwemmland
… ozemlja Gebiets-
(kršitev nedotakljivosti die Gebietsverletzung, odstop die Gebietsabtretung, pridobitev die Gebietserwerbung, razširitev die Gebietserweiterung)

OZN samostalnik
(Organizacija združenih narodov) ▸ ENSZ [az Egyesült Nemzetek Szervezete]Sopomenke: Organizacija združenih narodov, Združeni narodi, ZN
Povezane iztočnice: Generalna skupščina OZN, Ustanovna listina OZN, VS OZN, Varnostni svet OZN, Visoki komisariat OZN za begunce

Pacifiška plošča stalna zveza
geologija (tektonska plošča) ▸ Pacifikus-lemez, Csendes-óceáni-lemez
Pacifiška plošča je oceanska tektonska plošča, ki leži pod Pacifiškim oceanom. ▸ A Pacifikus-lemez óceáni tektonikus lemez, amely a Csendes-óceán alatt fekszik.
Sopomenke: Tihomorska plošča, Tihooceanska plošča