Franja

Zadetki iskanja

  • quōquō-versus (quōquō-versum), adv. (ixpt. = quoquo [gl. to besedo] in adv. pt. pf. glag. vertere) na vse strani, vsepovsod, vsekam(or): C., Ci., Col.; prim. quōque-versus (quōque-versum). Nekateri dokazujejo, da ima quoquōversus (quōquōversum) relat., quoquēversus (quōqueversum) pa abs. pomen. Stlat. soobl. quōquōvorsum: uti absiet unae fibulae locum facito semipedem quoquoversum Ca.
  • quo-ūsque, adv. (adv. quō [gl. quis] in ūsque; quo zaznamuje smer, usque pa trajanje dejanja)

    1. doklej še?, kako dolgo še?, doklej vendar?, koliko časa še (venomer)?: Pl., Plin. iun. idr., quousque tandem abutere, Catilina, patientiā nostrā? Ci., quae quousque tandem patiemini? S.; ločeno: quo enim usque Ci., quo te spectabimus usque Mart.

    2. do kam?, do kod? = kako daleč?: Gell. idr., quousque penetratura (sc. sit) avaritia Plin.; metaf. dokler = kolikor: quousque patitur decor Q.
  • R, r (izgovarjaj r [: rə`], ne èr! Rimljani klas. dobe so glaskovali, črkovali so šele od Varona naprej!), n: usque ad alterum R. Ci. Ta 17. črka latinske abecede ustreza gr., vendar z odpadlim pridihom; zato so tvorili sprva npr. iz Πύῤῥος, ἀῤῥαβών obl. Burrus, arrabo in šele pozneje so pisali (z vrinjenim h) Pyrrhus, arrhabo. V starejšem obdobju latinskega jezika je s pogosto nadomeščal r, npr. Fusius, Valesius, lases, pozneje (po delovanju rotacizma) Furius, Valerius, lares; nekateri primeri so se ohranili še v poznejšem času, npr. obl. honos poleg honor, lepos (bolj uveljavljena obl.) poleg lepor, pri pesnikih tudi arbos, labos = arbor, labor. Enaka sorodnost se kaže tudi med r in d, npr. ar (stlat.) = ad, arfuisse = adfuisse, meridies iz medius dies. R se pogosto priliči naslednjemu l, redkeje s, npr. pellicio iz per-lacio, intellego iz inter-lego, dossuarius iz dorsuarius; v nekaterih besedah pa je r izpadel, npr. peiero nam. per + iuro, crebesco poleg crebresco, rusum poleg rursum. Kot kratica je:

    1. R = Romanus, Rufus, recte, regnum, reficiendum idr.

    2. RR = relationes relatae.

    3. RP = res publica.
  • raccontare v. tr. (pres. racconto) praviti, povedati; pripovedovati:
    poterla raccontare vedeti kaj povedati
    raccontarne delle belle, di cotte e crude, di tutti i colori debele klatiti
    raccontare per filo e per segno na drobno pripovedovati
    uomo che la sa raccontare lažnivec, prevarant
    vai a raccontarla altrove to pa komu drugemu obesi!
  • računalniška animacija stalna zveza
    1. (o dejavnosti) ▸ számítógépes animáció, számítógépes animálás
    Risanje z roko je poseben užitek, tega računalniška animacija ne more nadomestiti. ▸ A kézzel való rajzolás különleges élvezet, amelyet a számítógépes animáció nem tud helyettesíteni.

    2. (o izdelku) ▸ számítógépes animáció
    V Virtualnem muzeju pa si bomo ogledali računalniško animacijo srednjeveškega gradu. ▸ A Virtuális Múzeumban pedig megtekintjük egy középkori vár számítógépes animációját.
  • radi predl. z rod. zaradi: (izraža namen) radi liječenja otišao je na more; radi preglednosti rasprava je podijeljena na poglavlja; poslati, dati poklon ruke radi dati, poslati darilo iz pozornosti do obdarovanega, ne pa zaradi materialne koristi; forme radi iz čiste formalnosti
  • radij samostalnik
    1. kemija (kemijski element) ▸ rádium
    radioaktivni radij ▸ radioaktív rádium
    Sopomenke: Ra

    2. geometrija (polmer) ▸ sugár
    radij kroženja ▸ keringési sugár
    radij kroga ▸ kör sugara
    Povezane iztočnice: hidravlični radij, atomski radij, Bohrov radij

    3. (območje) ▸ körzet
    20 - kilometrski radij ▸ 20 kilométeres körzet
    Je sploh bila v radiju nekaj sto metrov od nas kakšna riba? ▸ Volt egyáltalán valamilyen hal a száz méteres körzetünkben?
    Eksplozija je povzročila velik krater, poškodovani pa so bili domovi v radiju 500 metrov. ▸ A robbanás hatalmas krátert hozott létre, 500 méteres körzetben megsérültek a lakóépületek.

    4. (o delovanju naprav) ▸ sugár
    radij delovanja ▸ hatósugár
    Za vožnjo po mestu pa je zadostoval radij električnega avtomobila. ▸ Városi közlekedéshez elegendő az elektromos autó hatósugara.
    Radij delovanja oblikovno nadvse zanimive miške je 10 metrov. ▸ A felettébb érdekes formatervezésű egérnek tíz méter a hatósugara.
    Povezane iztočnice: akcijski radij

    5. smučanje (o obliki smuči) ▸ rádiusz, sugár
    radij zavoja ▸ fordulási rádiusz, fordulási sugár
    radij loka ▸ körív sugara
    radij smuči ▸ síléc rádiusza
    Ugotavljali so, kako vodljive so smuči pri zamenjavi radija zavoja in pri spremembi ritma smučanja. ▸ Tanulmányozták, hogy mennyire irányíthatóak a sílécek a fordulási sugár és a síelési ritmus megváltoztatásakor.
  • radirka samostalnik
    1. (pripomoček za brisanje) ▸ radír, radírgumi, törlőgumi
    dišeča radirka ▸ illatos radír, szagos radír
    mehka radirka ▸ puha radír
    odstraniti z radirko ▸ radírral eltávolít, kontrastivno zanimivo leradíroz, kontrastivno zanimivo kiradíroz
    svinčnik z radirko ▸ ceruza radírral
    radirka na svinčniku ▸ radír a ceruzán

    2. (v računalništvu) ▸ radír
    barvna radirka ▸ színes radír
    čarobna radirka ▸ varázsradír
    Čarobna radirka zbriše piksle podobnih barv. ▸ A varázsradír letörli a hasonló színű pixeleket.
    Tako kakor v Wordu lahko sedaj tudi v tem programu rišete tabelo kar s svinčnikom, posamezne robove celic pa brišete z radirko. ▸ A Word-höz hasonlóan most ebben a programban is rajzolhat akár ceruzával táblázatot és radírral törölheti a cellák széleit.
  • rain1 [réin] samostalnik
    dež
    (figurativno) naliv
    množina deževje, nalivi

    the rains deževna doba (v tropih)
    the Rains navtika deževna cona (Atlantika, 4°-10° sev. širine)
    a rain of ashes dež pepela
    a rain of compliments (congratulations) dež, ploha komplimentov (čestitk)
    rain or shine ob vsakem vremenu, figurativno v vseh okoliščinah, naj se zgodi, kar hoče
    a heavy rain naliv, ploha
    we shall go rain or shine šli bomo, pa naj dežuje ali sije sonce, ob vsakem vremenu
    it was pouring with rain lilo je v potokih
    to stand in the rain stati v dežju
  • rájši rather; better; sooner

    rájši kot rather than
    rájši imeti to like better, to prefer
    rájši imam čaj kot kavo I like tea better than coffee, I prefer tea to coffee
    jaz bi rájši ostal tu I would rather stay here
    on rájši ne bi šel he would rather not go
    rájši umrem, kot pa da te izdam I would rather die than betray you
    oni bi bili rájši umrli, kot pa izdali tajnost they would have died rather than reveal the secret
    on je rajši odpotoval, kot pa da bi se mi pridružil he preferred to leave rather than join me
  • rāmes -itis, m (rāmus) = rāmex kila, poseb. dimeljska kila; pa tudi pljučne žile, pljuča: rapta a nescio quo mulione raptoris ramitis rumpit Varr., tua causa rupi ramites: iam dudum sputo sanguinem Pl., tua causa nemo nostrorumst suos rupturus ramites Pl.
  • randi samostalnik
    1. neformalno (zmenek) ▸ randi
    iti na randi ▸ randira megy
    povabiti na randi ▸ randira hív
    Ste naposled le zbrali dovolj poguma in jo povabili na prvi randi? ▸ Végül összeszedte a bátorságát, és meghívta első randira?

    2. neformalno (srečanje) ▸ randi
    Policisti so ga odpeljali na treznjenje na policijsko postajo, kjer je preživel noč, obeta pa se mu tudi randi s sodnikom za prekrške. ▸ A rendőrök bevitték kijózanodni a rendőrállomásra, ahol az éjszakára is ott maradt, de még egy randi is vár rá a szabálysértési bíróval.
    So župani železničarjem kaj predlagali, so se z njimi dogovorili vsaj za en randi? ▸ Tettek valamilyen javaslatot a polgármesterek a vasutasoknak, legalább megbeszéltek velük egy randit?
  • rarissime [rarisim] adjectif izredno, skrajno redek

    livre masculin rarissime zelo redka knjiga
    cela peut arriver, mais c'est rarissime to se lahko zgodi, je pa izredno redko
  • raro redek; nenavaden; izvrsten; rahel, ohlapen

    caso raro nenavaden primer
    hombre raro posebnež
    de raro en raro tu pa tam
    ¡qué raro!; ¡cosa más rara! kako čudno! nenavadno!
    raras veces redkokdaj
  • rather2 [ra:ðə] medmet
    pogovorno (v odgovoru) da!, seveda!, vsekakor!, (prav) gotovo!

    Isn't it hot? -- Rather! Ali ni vroče? -- Seveda! Pa še kako!
    Would you like to come? -- Rather! Bi (Vi) radi prišli? -- To pa! Seveda!! Zelo rad!
  • rattraper [-trape] verbe transitif (zopet) ujeti ali prijeti; dohiteti (tudi figuré); zopet dobiti; figuré dohiteti, nadomestiti zamujeno

    se rattraper nadoknaditi, dohiteti (svojo izgubo, zamudo), odpočiti si, opomoči si (de od)
    se rattraper à ujeti se, uloviti se za
    se rattraper sur quelque chose odškodovati se za kaj; trdno držati, oklepati se (à quelque chose česa)
    rattraper un prisonnier évadé (zopet) ujeti pobeglega ujetnika
    rattraper une maille pobrati zanko
    rattraper ses lunettes de justesse komaj še ujeti svoja očala (pred padcem na tla)
    rattraper une voiture et la doubler ujeti in prehiteti avto
    partez devant, je vous rattraperai bien pojdite naprej, vas bom že dohitel
    on ne peut rattraper le temps perdu izgubljeni čas se ne da dobiti nazaj
    on ne m'y rattrapera plus! to se mi ne bo večzgodilo! temu ne bom več nasedel, šel na led!
    je n'ai pu manger à ma faim pendant plusieurs jours, mais maintenant je me rattrape večdni se nisem mogel najesti do sitega, sedaj pa se odškodujem za to
    après ses pertes d'hier il s'est rattrapé po včerajšnjih izgubah je (danes) spet dobil svoj denar nazaj
    se rattraper aux branches (figuré) znati si pomagati
  • rávno2 adv.

    1. proprio, precisamente; tanto; solamente:
    ravno on je to storil è stato proprio lui
    si iskal mene? Ravno tebe volevi me? Precisamente!
    ravno toliko vem kot ti ne so (tanto) quanto te

    2. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    ni ravno najbolj pameten non è proprio il più intelligente

    3. (za izražanje dejanja iz najbližje preteklosti) proprio, appena:
    vlak je ravno odpeljal il treno è appena partito

    4. (za izražanje istočasnosti) proprio, ○:
    ravno odhajal je, ko sem prišel era (proprio) sul punto di partire quando sono venuto

    5. (natanko) esattamente, precisamente:
    danes je ravno deset let od materine smrti sono esattamente dieci anni dalla morte della mamma
    zakaj naj plačam ravno jaz?! perché dovrei pagare proprio io?!
    pog. to ravno ne questo proprio no, non proprio
    ti se pa ravno spoznaš na te stvari? e tu ti intenderesti di queste cose?
    ravno treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire!
  • raya ženski spol črta, poteza; proga; meja; preča; točka pri igri; vezaj

    echar (ali hacer) raya tekmovati; izkazati se, odlikovati se
    eso hace raya en la historia to je epohalno
    ¡eso pasa la raya! tu se vse neha! to je pa že preveč!
    tener a raya (fig) brzdati
  • razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
    razbiti skalo spaccare un sasso
    razbijati na manjše dele frantumare
    fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
    razbiti kozarec rompere un bicchiere
    razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

    2. battere; pestare; bussare:
    konj razbija ob tla il cavallo scalpita
    razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

    3. pren. strimpellare, pestare:
    razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

    4. pren. (močno utripati) battere forte:
    srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

    5. pren. frantumare, scindere:
    razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

    6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
    razbijati iluzije distruggere le illusioni
    razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
    razbijati po martellare qcs.
    razbijati s krampom picconare
    PREGOVORI:
    sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
    ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

    2. ekst. fallire:
    načrt se je razbil il piano è fallito

    3. pren. scindersi:
    stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

    C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
    razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi
  • razburljivo prislov
    (na vznemirljiv način) ▸ izgalmasan
    Zabavno, duhovito in razburljivo napisana življenjska zgodba. ▸ Szórakoztatóan, szellemesen és izgalmasan magírt élettörténet.
    Ko sem bil mlad, sem živel razburljivo. ▸ Fiatal koromban izgalmasan éltem.
    Drugi polčas se je začel razburljivo, živahno in z visokim ritmom. ▸ A második félidő izgalmasan, élénken és tempósan kezdődött.
    Ne zveni preveč razburljivo, a kdo bi vedel, morda pa je. ▸ Nem hangzik túl izgalmasan, de ki tudja, lehet, hogy mégis az.