Franja

Mūtila -ae, f Mútila, mesto Histrov v Istri (zdaj Medulin), ki so ga Rimljani osvojili l. 177: L.

Mutilum -ī, n Mútil, mesto v Cispadanski Galiji: L.

Mutina -ae, f Mútina, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, od l. 185 rimska vojaška naselbina, pri kateri sta se l. 43 spopadla Antonij in Oktavijan (zdaj Modena): Ci., L., Mel. — Od tod adj. Mutinēnsis -e mútinski, pri Mútini: proelium Ci. ep. = arma O.

Mutusca -ae, f (tudi Trebula Mutusca in samo Trebula) Mutúska, mesto na Sabinskem: V. — Od tod adj. Mutūscus 3 mutúški: Plin.

Mutycē -ēs, f (Μούτουκα) Mútika (Mutúka) mesto na jugovzhodu Sicilije (zdaj Modica): Sil. — Od tod adj. Mutycēnsis e mútiški: ager Ci.; subst. Mutycēnsēs -ium, m Mutičáni, preb. Mutike: Plin.

Mūza -ae, f (Μούζα sc. ἐμπόριον) Múza, trgovsko mesto na obali južne Arabije ob Rdečem morju: Plin.

Mycalēssos (Mycalēsos) -ī, m (Μυκαλησσός) Mikalés, gora in mesto v Bojotiji: Plin., Stat. — Od tod adj. Mycalēssius (Mycalēsius) 3 (Μυκαλήσσιος) mikaléški: Stat.

Mycēnae -ārum, f: V., H., O., Mel.; redkeje Mycēna -ae, f: V. in Mycēnē -ēs, f: Sil. (Μυκῆναι, Μυκήνη) Mikéne, Mikéna, staro mesto v Argolidi, prestolnica Atridov. — Od tod adj. Mycēnaeus 3 (Μυκηναῖος) mikénski: dux O. ali ductor V. Agamemnon, manus O. Agamemnonova (= Argivci pred Trojo), rates Pr. grško ladjevje pred Trojo pod vrhovnim poveljstvom Agamemnona; subst. Mycēnēnsēs -ium, m Mikénci, preb. Miken: Poeta ap. Ci.; Mycēnis -idis, acc. -ida, f (Μυκηνίς) Mikénka = Ifigenija, Agamemnonova hči: O., Iuv.

Mylasa -ōrum, n (Μύλασα) Mílaza (Mílaze), prastaro, največje in najlepše mesto v notranji Kariji (zdaj Melassa ali Melasso): Plin. — Od tod adj. Mylaseus 3 miláški: cannabis Plin.; Mylasius 3 miláški: ecdici Ci.; subst. Mylasēnī -ōrum, m ali Mylasēnses -ium, m Milažáni, preb. Milaze (Milaz): L. (soobl. Mylattēnses -ium, m Milažáni: Gell.); Mylaseus -eī, m (Μυλασεύς) Milažán, v pl. Mylasīs (= Μυλασεῖς): Ci. ep.

Myndos: Mel. in Myndus: Ci., L. -ī, f (Μύνδος) Míndos, mesto v Kariji s pristaniščem severozahodno od Halikarnasa, dorska naselbina (kasneje Mendes ali Mendesche, danes vas Gümuşlük). — Od tod prebivalci Myndiī -ōrum, m (Μύνδιοι) Míndijci, Mindošáni, preb. Mindosa: L.

Myonnēsus (Myonnēsos) -i, f (Μυόννησος) Mionéz

1. m rt in mesto na obali Jonije, kjer so Rimljani l. 190 premagali Antioha: L.

2. f otok blizu Efeza: Plin.

Myrīna -ae, f (Μυρίνα) Mirína

I. utrjeno eolsko pristaniško mesto v Miziji nasproti Lezbosa: Ci. ep., L., T.; Vell. Od tod Myrīnus 3 mirínski Mart. —

II. mesto na Lemnosu: Plin. —

III. mesto na Kreti: Plin.

Myscelos -ī, m (Μύσκελ(λ)ος) Miskél, Ahajec, Alkmonov sin, ki je na povelje delfskega preročišča ustanovil mesto Kroton: O.

Mytilēnae -ārum, f: C., Ci., Vell. ali Mytilēnē -ēs, f: H. (Μυτιλήνη) Mitiléne ali Mitiléna, glavno mesto otoka Lezbos (zdaj Mytilini). — Od tod adj. Mytilēnēnsis -e mitilénski: secretum T.; Mytilēnaeus 3 (Μυτιληναῖος) mitilénski: Lucan., mango Mart., triremes L.; subst. Mytilēnaeus -ī, m Mitilénec: Ci. ep. (o Teofanu, Pompejevem osvobojencu in prijatelju); nav. pl. Mytilēnaeī -ōrum, m Mitilénci: Ci., N., Vell.

Myūns, Myūntis, acc. -ūntem in -ūnta, f (Μυοῦς) Miúnt, mesto v Kariji ob južnem bregu Majandra, najmanjše mesto jonske zveze (zdaj Pallatia, Palatscha): N., Vitr., Plin. (po nekaterih izdajah Myuus).

myxōn -ōnis, acc. -ōna, m (gr. μύξων) lupač, vahnja, riba, imenovana tudi bacchus: Plin. glavno mesto otoka Lezbos (zdaj Mytilini). — Od tod adj. Mytilēnēnsis -e mitilénski: secretum T.; Mytilēnaeus 3 (Μυτιληναῖος) mitilénski: Lucan., mango Mart., triremes L.; subst. Mytilēnaeus -ī, m Mitilénec: Ci. ep. (o Teofanu, Pompejevem osvobojencu in prijatelju); nav. pl. Mytilēnaeī -ōrum, m Mitilénci: Ci., N., Vell.

Nabateī (Nabathaeī) -ōrum, m (Ναβαταῖοι, Ναβαϑαῖοι) Nabatéjci, sprva divje nomadsko, pozneje imovito trgovsko pleme v Petrski Arabiji: Auct. b. Alx., Plin., T., Amm. — Od tod

1. adj. Nabataeus (Nabathaeus) 3 (Ναβαταῖος, Ναβαϑαῖος) nabatêjski: Sid. (ki meri Nabātaeus), saltus Iuv.; pesn. = arábski, vzhoden, vzhodnjaški, jutrov(ski): regna O., ille (sc. eurus) … torsit in occiduum Nabataeis flatibus orbem Lucan.; subst. Nabataea -ae, f (Ναβαταία) Nabatéja, pokrajina (nabatejska) v Petrski Arabiji; njeno glavno mesto je bilo Petra, južno od Mrtvega morja: Plin.

2. subst. Nabatēs -ae, m Nabatéjec, preb. nabatejske pokrajine: Sen. tr.

Nabrissa (tudi Nebrissa in Nebrussa) -ae, f Nabrísa (Nebrísa, Nebrúsa), mesto v Betski Hispaniji: Plin., Sil.

Nacolēa (Nacolīa, Nacolĭa) -ae, f (Νακόλεια, Νακολία) Nakoléja (Nakolíja, Nakólija), mesto v Veliki Frigiji: Amm.

Nagara -ae, f (Νάγαρα) Nágara, mesto v Srečni Arabiji: Amm.