Franja

navzóč navzóčen present

povsod navzóč, navzóčen ubiquitous
med navzóč, navzóčenimi among those present
biti navzóč, navzóčen pri to be present at, to attend, to be in attendance at
nisem bil navzóč, navzóčen pri seji I was not present at (ali I did not attend) the meeting
človek ne more biti povsod navzóč, navzóčen one cannot be everywhere at the same time
vsi navzóč, navzóčeni so to videli all those present saw it
zapisati, zabeležiti imena navzóč, navzóčenih to take down the names of those present
seznam navzóč, navzóčenih attendance list, attendance sheet
ugotoviti število navzóč, navzóčenih to report the attendance, (pogovorno) to count noses, to count the house
navzóč, navzóčeni so izvzeti present company excepted

nē² in nĕ.A. nē (indoev. *ne; prim. skr. nā = osk. ni ne, lat. nē- in gr. νη- (kot predpona, ki daje besedam nikalen pomen, npr. nē-quiquam, nē-quam, νη-κερδής brezkoristen, νή-ποινος nekaznovan, nemaščevan, νη-νημία, jon. νη-νημίη (iz νη-ανημία, νη-ανεμίη) brezvetrje, sl. ne, hr. ne, lit. ne, got. ni, nē, stvnem. ni, nem. nein, nicht).

I. adv. (najstarejša izmed treh lat. nikalnic nē, neque (nec), nōn) se v lat. uporablja

1. v pripovednih stavkih
a) predklas. = nōn (zanika pojme, ki jih zaznavamo z vohom ali telesnimi čutili) ne: operae ne parcunt Pl., nisi tu ne vis Pl., castrantur verres commodissime anniculi, utique ne minores quam semestres Varr., crescere ne possunt fruges Lucr.
b) klas. (zanika pojme, ki so le možni, ki si jih le mislimo, in to zgolj v zvezah) α) nē … quidem še … ne, tudi … ne, niti … ne: ne populus quidem Ci. niti narod, še narod ne, ne illi ipsi quidem Ci. ne in sceleratissimo quidem cive Ci. ali ne in convivio quidem Ci. (predlog in ime sta vselej le en pojem), non enim praetereundum est ne id quidem Ci., ne si merentur quidem Ci.; če zanikamo več povezanih pojmov ali stavkov, stoji ne … quidem le pri prvem: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne a sententiis quidem aut verbis Q., ita ut ne efferendi quidem signa Romanis spatium nec ad explicandam aciem locus esset L. čeprav zanika ne … quidem ves stavek, stopi pogosto predenj še kaka druga nikalnica: non fugio ne hos quidem mores Ci., numquam illum ne minima quidem re offendi Ci. Pri zvezah dveh stavčnih delov, od katerih tisti, ki ga uvaja non modo (= ne samo, ne le), izraža manj pomembno, drugi, uveden z ne … quidem, pa glavno poudarjeno misel, pristopi k stavku, uvedenemu z non modo, še posebej nikalnica non, ki se zamolči samo takrat (povzamemo jo le iz ne … quidem), kadar imata oba dela stavka skupen predikat: mihi vero quidquid acciderit ne recusanti quidem, non modo non repugnanti Ci., ne sues quidem id velint, non modo ego ipse (sc. non velim) Ci. ne le jaz. V nasprotju s stavki, vpeljanimi s sed ampak, toda, etiam celo, sed etiam ampak celo, ampak tudi, dobi ne … quidem včasih pomen nikakor (ne): utitur ne suorum quidem consilio, sed suo Ci., ergo illi ne causa quidem itineris, etiam causa manendi fuit Ci., ne conivente quidem te — quod ipsum esset scelus, sed etiam hilarioribus oculis quam solitus eras intuente dilectus servorum habebatur Ci. V stavkih s stopnjevano mislijo pomeni ne … quidem nikakor, kaj šele, tem manj: nullum est fatum: ita ne divinatio quidem Ci.; v stavkih, ki izvajajo kako misel iz predhodnih rekov, pomeni gotovo ne, kajpada (kajpak) ne, seveda ne: egone ut te interpellem? ne hoc quidem vellem Ci., carēre enim sentientis est; nec sensus in mortuo: ne carere quidem igitur in mortuo est Ci. β) nē … quoque tudi ne, niti … ne: Quadr. ap. Gell., Gell., ceterum quando ne ea quoque temptata vis proficeret, consilio grassandum L.

2.
a) v neodvisnih velelnih in zahtevnih stavkih (zanika nekaj, kar je bilo zgolj hoteno ali si predstavljamo zgolj kot odvisno od volje) ne, in to α) (pesn., redkeje v prozi) pred imper.: ne plora Pl., ne crucia te Ter., fratrem ne desere V., equo ne credite, Teucri V., hominem mortuum in urbe ne sepelito Tab. XII ap. Ci., impius ne audeto placare donis iram deorum Tab. XII ap. Ci., belli gerendi ius Antiocho ne esto cum illis qui insulas colunt, neve in Europam transeundi L., ne timete L., ne repugnate vestro bono Sen. ph., frondem ne caedito Plin. β) nav. ob cj. pr. ali pf.: ne forte pudori sit tibi Musa H., ne hoc feceris Ci., ne tot annorum felicitatem in unius horae dederis discrimen L.; v stavkih, ki so brez veznega člena dodani dopustno izrečenim mislim, dobi nē pomen pa ne, toda ne, vendar ne, saj ne: tu vero istam Romae legem rogato: nobis nostram ne ademeris Ci., sint sane liberales ex sociorum fortunis … ne illi sanguinem nostrum largiantur S.
b) v želelnih stavkih = ne, vendar (saj) ne, zlasti pri utinam = o da ne (bi): ne id Iuppiter optimus maximus sineret L., ne istuc Iuppiter optimus maximus sirit L., utinam ne securibus caesa accidisset abiegna ad terram trabes Enn. ap. Ci., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep.; pogosto pri prepričevanju, zagotavljanju: ne vivam, si scio Ci. ep. smrt me vzemi, smrt naj me pobere, ne sim salvus, si aliter scribo ac sentio Ci. ep. naj ne bom zdrav.

3. v zahtevnih stavkih z dopustnim pomenom = bodi, da ne, naj ne, recimo (stavimo), da ne: ne sit sane summum malum dolor: malum certe est Ci., ne sit igitur sol, ne luna, ne stellae Ci., nemo is, inquies, umquam fuit. Ne fuerit Ci., ne aequaveritis Hannibali Philippum … Pyrrho certe aequabitis L.

4. v omejujočih stavkih v zvezah dum nē, dummodo nē, modo nē, tantum nē če le ne, da le ne, le (da) ne: Kom., Ci. idr. (gl. tudi dum, dummodo, modo in tantum).

5. v odvisnih zahtevnih stavkih kot nikalnica za veznikom ut ne da (naj) ne: te obsecro, ut ne credas Ter., iubeatis, ut in civitate ne sit Ci., legem tulit, ut lex Aelia ne valeret Ci., iustitiae primum munus est, ut ne cui quis noceat Ci., ut ne telum adigi posset C.; tudi v relativni zvezi: ego id agam, mihi qui (= ut is) ne detur Ter., quo (= ut eo) ne incurreret hostis H. Včasih poleg komp. v enostavnejši (po kakem krčenju nastali) zvezi = ne, naj ne: noluit quid statiut nisi columellam tribus cubitis ne altiorem (= ut altior ne esset) Ci., ut hoc nostrum desiderium ne plus sit annuum Ci., muneris ergo in singulos dari ne minus dena milia aeris L.

II. kot (finalni) veznik = da ne, toda le navidezno; dejansko se ta raba popolnoma ujema z rabo navedeno pod I. 2. a) β) in b), kajti taki (velelni ali želelni) stavki so sprva samo neodvisni zahtevni stavki, ki stopijo v objektno ali adverbialno razmerje do glag. nadrednega stavka, npr.: moneo vos, ne refugiatis Ci. opominjam vas, da ne bežite = moneo vos: ne refugiatis! opominjam vas: ne bežite! (prim. sl. rek: „volja božja je, da ne lenari“, v odvisniku katerega je obdržan celo naklon (velelnik) neodvisnega zahtevnega (velelnega) stavka). Nē stoji torej

1. v objektnih finalnih stavkih, ki izražajo nameravan uspeh (učinek) za vzročnimi glagoli (verba causativa), ki zaznamujejo neko izražanje hotenja (volje). Najbolj se prvotna samobitnost kakih navideznih odvisnikov kaže v konjunktivnih glavnih stavkih odvisnega govora, ki so povsem samostojni, a navidezno v rahli zvezi s kakim glag. dicendi; slovenimo jih ne le z (da) naj ne z indik. ali z da ne bi s pogojnikom, ampak pogosto tudi z ne in velelnikom, torej z neodvisnimi stavki: ne suae virtuti magnopere tribueret C. da naj se ne ponaša, ali pa: ne ponašaj se (on) preveč s svojo hrabrostjo; zato tudi za vzročnimi glag.: Diviciacus … Caesarem complexus obsecrare coepit, ne quid gravius in fratrem statueret C. je začel … rotiti Cezarja, da naj ne ravna preostro z njegovim bratom = da ne ravnaj preostro z njegovim bratom, sanxerunt, ne quis emeret Ci. da naj nihče ne kupi, (da) nihče ne kupuj, toti exercitui imperavit, ne iniussu concurrerent C.; take stavke pa seveda lahko uvaja še poseben veznik: ut ne (prim. I. 5.). Pogosto za izrazi, pri katerih je treba hotenje domnevati: reliquum est, ne quid temere dicam aut faciam Ci., quidam ne umquam riderent, consecuti sunt Sen. ph., vestrā interest, ne imperatorem pessimi faciant T.

2. za izrazi bojazni in strahu (verba timendi) metuo, timeo, vereor, paveo, (de)terreo, anxius sum, sollicitus sum, metus est, timor est idr. = da ne bi, da (s fut., pri sl. dovršnikih s pr. v pomenu fut.); tudi v tem primeru so odvisniki pravzaprav le neodvisni želelni stavki, npr.: timeo, ne deseras me Ter. = timeo: ne deseras me! v skrbeh sem: (o) da me ne bi zapustil, da me zapustiš, vereor, ne quid Andria adportet mali Ter., ne … Diviciaci animum offenderet verebatur C. (o) da ne bi razžalil, bal se je razžaliti, timebant, ne circumvenirentur C., metuebant, ne indicarent Ci., terruit gentes, grave ne rediret saeculum H.; če je odvisnikov glag. zanikan, stoji nē … nōn (non spada takrat samo h glag., s katerimi tvori en pojem): vereor, ne non impetrem Ci. (non impetrare = s prošnjo propasti, torej: bojim se, da ne bi propadel, da propadem s prošnjo =) da ne dosežem, vereor, ne sufficere non possim (non posse = nemočen, nezmožen biti) Ci. Pomni kratko izražanje: res erat in magnis difficultatibus, ne … C. ali res difficultatem afferebat, ne … C. stvar je bila (zelo) težavna, ker se je bilo bati, da ne bi …

3. uvaja adverbialne zahtevne (finalne) stavke za izraženimi determinativi ideo, idcirco, propterea, propter hoc, eā condicione, eo consilio idr. = da ne: Maiā genitum demittit ab alto … ne fati nescia Dido (sc. Teucros) finibus arceret V. (prvotno tudi le zahtevni stavek = pošlje … Majinega sina (z naročilom): Didona ne odvračaj … ), dolorem saepe perpetiuntur, ne in maiorem incidant Ci., gallinae pennis fovent pullos, ne frigore laedantur Ci., an ideo aliquid scripsit, ne videretur … Ci., ne vana urbis magnitudo esset … asylum aperit L., nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccatur Sen. ph. Med takim finalnim odvisnikom in glavnim stavkom, katerega vsebina je kaka trditev ali poved, pogosto pogrešamo vezno misel: trdim, povem, omenjam, vedi ipd.: ne tamen ignores quo sit Romana loco res, Cantaber Agrippae, Claudi virtute Neronis Armenius cecidit H. Od tod rekla: ne multa dicam Ci., ne multis Ci. ali ne multa Ci. da povem na kratko, (na) kratko govoreč, skratka.

4. za glag. impediendi in recusandi (cavere varovati se, čuvati se, impedire, prohibere, deterrere, obstare, resistere, repugnare nasprotje delati, predstavljati nasprotje, ovreti (ovirati), nasprotovati, zadrž(ev)ati, upreti (upirati) se, kljubovati, (u)braniti se, recusare braniti se, interdicere prepoved(ov)ati, intercedere prigovarjati = oporekati, ugovarjati, idr.), ki so verba causativa v nikalnem pomenu, nadaljuje nē v glagolu tičeči zamik; take stavke slovenimo z da ne (bi) … , s samim inf. ali pa kakim subst.: potuisti prohibere ne fieret Ci., Sulpicius intercesserat, ne exules reducerentur Ci., Regulus, ne sententiam diceret, recusavit Ci. Regul se je branil izreči, obstitisti, ne copiae transire possent Ci. ubranil (preprečil) si četam prevoz, per eos, ne causam diceret, se eripuit C. se je izognil (izmaknil) zagovoru, infirmitate vocis, ne in publico diceret, impediebatur Plin. iun. nemoč glasu (šibek glas) mu je branil(a) javno govoriti. — Pomni:

1. za glag. in izrazi, ki pomenijo videti (gledati), (po)paziti, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati) ipd., lahko ne dostikrat slovenimo z vprašalnicami da bi, ali, ali mar: Ci., per aliquot dies ea consultatio tenuit, ne non reddita (sc. bona Tarquinii) belli causa, reddita belli materia essent L. preudarjanje, ali bi mar bila (Tarkvinijeva posestva), ako jih ne vrnejo, povod za vojno, ako se vrnejo, pa pomagalo zanjo, singuli pulli tentandi, nequid habeant in gutture Col.; od tod tudi nē nōn v takih stavkih = ali mar ne, ne bi: videndum est, ne non satis est id, quod apud Platonem est dictum Ci., cogitandum tamen est, ne tutior non sit Ci. ep.

2. če je moč iz kake splošne trditve sklepati, da bi po tem, kar je bilo prej povedano, bolj omejena trditev ne bila umestna, stoji ne … nedum in ga slovenimo z ne pa da bi, nikar pa da bi, nikar, kaj šele, še manj (pa), tem manj, toliko manj: vix incedo inanis, ne ire posse cum onere existumes Pl., scuta … homines inviti dant, … ne quem putetis sine maximo dolore argentum caelatum domo … protulisse Ci., me vero nihil istorum ne iuvenem quidem movit umquam, ne nunc senem (sc. moveret) Ci. ep., secundae res sapientium animos fatigant; ne illi corruptis moribus victoriae temperarent (= ne existumes ali ne dicas fieri potuisse, ut illi … temperarent = multo etiam minus fieri potuit, ut illi … temperarent) S., novam … eam potestatem eripuere patribus nostris, ne nunc dulcedine semel capti ferant desiderium L., nec nunc adulteria obiecturum ait, ne (po nekaterih izdajah nedum) domum, servitia et ceteros fortunae paratus reposceret T. še manj pa hoče nazaj zahtevati palačo, …

B. nĕ

I. proklitično v sklopih, npr. ne-fās, ne-sciō, ne-queō, ne-uter, nōlō iz ne-volō; s spremenjenim samoglasnikom ni v nĭ-sī, nĭ-hil, nĭ-hilum, nĭ-mis, nĭ-mius; z izpahom ali krčenjem v samoglasniškem stiku v nūllus (iz nĕ-ūllus), numquam (iz nĕ-umquam), nēmō (iz nĕ-hemō, hemō stlat. = homō) idr.; sl. ne v sklopih kakor npr. ne-pravda, ne-sreča, ne-veden, ne-čem.

II. enklitično kot breznaglasna vprašalnica se nĕ priveša poudarjeni besedi (ki stoji nav. spredaj) ali, če take ni, glagolu; pred tem pa izgubi pogosto pred samoglasnikom (včasih tudi pred soglasnikom naslednje besede) svoj e; končnica s druge osebe sg. pr., pa tudi končni s drugih besed) rad odpade, pred vprašalnico in pred končnico stoječi dolgi samoglasnik se nav. okrajša: tantaen' animis caelestibus irae? Pyrrhin' conubia servas? V., talin' possum me opponere monstro? V., satĭn' ali satĭne = satīsne, aĭn' = aisne, iubĕn' = iubēsne, vidĕn' = vidēsne, vĭn' = vīsne). Nĕ pa se uporablja tudi

1. v enostavnih vprašanjih, in sicer:
a) v neodvisnih, α) kadar se ne ve, kakšen bo odgovor, ali pa se pričakuje nikalen odgovor = ali, mar, v vprašanjih prevzetosti, osuplosti, začudenja, nejevolje ali posmeha tudi pa vendar ne, menda vendar ne, menda ja ne; včasih pa zadošča v sl. sam naglas: censen' (= censesne) posse me affirmare Ter., tun' te audes Sosiam esse dicere? Pl., Heracleaene esse eum adscriptum negabis? Ci., meministine me … dicere in senatu … Ci., nihilne id valebit? Ci., potestne rerum maior esse dissensio? Ci., Apollinemne tu Delium spoliare ausus es? Ci. delskega Apolona si si drznil oropati?, vin' tu homines urbemque feris praeponere silvis? H. mar hočeš … ? β) v neodvisnih vprašanjih, na katera se pričakuje trdilen odgovor = ali ni, ali ne, mar ne: rectene interpretor sententiam tuam? Ci., etiamne vobis expedit? Ci. mar ne koristi tudi vam?, videtisne apud Homerum saepissime Nestor de virtutibus suis praedicat? Ci., satisne est nobis vos metuendos esse? L. γ) v posebnih govornih obratih: egone? Ci. jaz? pa vendar jaz ne?, itane? Ci. tako? tako menda vendar ne?, itane vero? Ci. torej zares ne? Pogosto se ne priveša relativnim zaimkom, da se posebno poudari njihov pojem: ita ne ai[e]bant tandem? Quaene (po drugih izdajah quae me) ambae obsecraverint Pl. mar me nista obe rotili?, quamne in manibus tenui cistellam? Pl. mar nisem imel one skrinjice v rokah?, quine putatis difficile et mirum, quod contigit? H. pa vendar ne mislite, da je kaj težkega in čudovitega … ?, quiane auxilio iuvat ante levatos? pa vendar ne zato, ker … ? V vprašanjih prevzetosti, začudenosti se priveša ne (čeprav redkeje in bolj pesn.) tudi vprašalnim zaimkom v podkrepitev: quantane H. kolik(šn)a neki?, quone malo mentem concussa? H., uterne ad casus dubios fidet sibi certius? H., quaene vita te manet? Cat. kakšno življenje neki te čaka? V zvezi z vzkličnim ut: nemone (po novejših izdajah nemo est) ut avarus se probet? H. kako da si vendar skopuh nikoli sam ne ugaja?, victamne ut quisquam victrici patriae praeferret? L. da bi kdo ne … ?, kako ne bi kdo … ? Kot izraz prevzetosti ali nejevolje navidezno (le elipt.) pri ACI, ki si ga lahko mislimo kot odvisnega od kakega zamolčanega predikata, npr. credam, credi potest: tene … potissimum tibi partes istas depoposcisse Ci. ti da si prav sebi izgovoril … ?, mene incepto desistere victam? V. jaz naj bi … ?, jaz da bi … ?, huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H. da mi je moral vziti (napočiti) ta tako črn dan! Poseb. še nōnne (gl. nōnne).
b) v odvisnih = ali (morda): videte vasa, multane sient Ca., declinationes verborum proportione sintne, quaeret Varr., incertum est, velintne se nominari Ci., quaesivit (sc. Epaminondas), salvusne esset clipeus Ci., ut videamus, satisne ista sit iusta defectio Ci., interrogavit, liceretne mittere C.

2. v ločnih (razstavnih, disjunktivnih) vprašanjih, in sicer
a) v neodvisnih (v prvem členu) = ali: vosne vero L. Domitium an vos Domitius deseruit? pacemne huc fertis an arma? C. Nam. ločnega vprašanja nastopa včasih (ret.) anafora: deorumne immortalium populine Romani vestramne fidem implorem? Ci. naj … , naj … , naj … = ali naj … , ali … , ali pa … Ali ne v drugem členu an nōn ali (slabše) annōn (gl. annōn): isne est, quem quaero, an non? Ter., redkeje necne (gl. necne) O., anne gl. an.
b) v odvisnih v prvem členu = ali: nescio, gratulerne tibi an timeam Ci. ep., dubitavi, verumne an falsum esset Ci., intererit multum, divusne loquatur an heros H.; tudi za predhodnim utrum (ki se ne sloveni posebej): utrum praedicemne an faceam Ter., videamus, utrum ea fortuitane sint an eo statu, quo … Ci., agitamus utrumne divitiis homines an sint virtute beati H.; kadar izrečemo prvi člen z večjo gotovostjo kot drugi, se ne privesi drugemu členu, prvi pa ostane brez vprašalnice: qui albus aterne fuerit ignoras Ci., in incerto erat, vicissent victine essent L., Etrusci diem primum consultando, maturarent traherentne bellum, traduxerunt L. ali naj vojno pospešijo ali pa jo morda zavlačujejo; v drugem členu anne (gl. anne) ali (pa): mens non internoscit, vera visa sint anne falsa Ci.; ali ne v drugem členu = necne (ne annon, an non): quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud Laecam fuisset necne Ci., sermo oritur, non de villis domibusve alienis, nec male necne Lepos saltet H.; an non lahko stoji le v litoti, tj. kadar tvori nikalnica non s predikatom en pojem: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit (non dixerit = tacuerit) Ci. Nam. odvisnega ločnega vprašanja anafora (ret. in pesn.): neque interesse ipsosne interficiant impedimentisne exuant C., incertus, geniumne loci famulumne parentis esse putet V., collectosne bibant imbris puteosne perennis iugis aquae H., monstrumne deusne ille sit, ignorans O., quid refert, clamne palamne roget Tib.

near² [níə] pridevnik
bližnji; pereč (problem); skop, varčen; levi (del živali, ceste); zvest (prevod)

a near friend zaupen prijatelj
near miss le malo zgrešen zadetek
it was a near thing komaj je šlo, za las je manjkalo
near work za oči naporno delo
the near distance del slike med ozadjem in sprednjim delom
near akin v bližnjem sorodstvu
ameriško near true skoraj gotovo
the nearest way najkrajša pot
the Near East Bližnji Vzhod

neb|o¹ [ó] moški spol (-a, ni množine)

1. astronomija der Himmel (nevihtno Gewitterhimmel, nočno Nachthimmel, pooblačeno Wolkenhimmel, zvezdno Sternhimmel)
… neba Himmels-
(prekritost z oblaki die Himmelsbedeckung, stran die Himmelsgegend, die Himmelsrichtung, svetlost nočnega neba die Himmelshelligkeit)
med nebom in zemljo zwischen Himmel und Erde
znamenje na nebu das Himmelszeichen
na vse strani neba in alle Winde
pod milim nebom unter freiem Himmel, im Freien
pod tujim nebom unter fremden Sternen
proti nebu himmelwärts
do neba (segajoč) himmelhoch
z vedrega neba aus heiterem Himmel
z vseh strani neba aus Ost und West
hoteti luno z neba nach dem Mond greifen
obljubljati zvezde z neba goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
figurativno X ne pade z neba X fällt nicht (einfach) vom Himmel
še nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen

2. religija der Himmel
| ➞ → nebesa
iti v nebo religija gen Himmel fahren
figurativno v nebo vpijoč himmelschreiend
figurativno nebo na zemlji der Himmel auf Erden, das Himmelreich auf Erden
figurativno povzdigovati v nebo in den Himmel heben

3. (baldahin) der Himmel, der Baldachin
postelja z nebom das Himmelbett

nebó (vidno) sky; firmament; pesniško welkin; (v ustih) palate

na nebu in the sky
nebó nad prestolom, nebó pri procesiji baldachin, canopy
visok do neba skyhigh, very high
iz vedrega neba out of the blue, out of a clear sky
pod milim nebom under the open sky, in the open air
med nebom in zemljo between heaven and earth
kot strela z jasnega neba like a bolt from the blue, all of a sudden
proti nebu skyward(s)
do neba segajoč reaching up to the sky, touching the sky
bitka pod nebom air battle
modro nebó blue sky
oblačno nebó cloudy sky, overcast sky
do neba vpijoč crying to heaven
štiri strani neba the four points of the compass
(dimna) pisava (reklama) na nebu aeronavtika skywriting; ZDA smoke-writing (sky advertising)
pisec (reklame) na nebu skywriter
košček modrega neba a patch of blue sky
nebó je modro (oblačno) the sky is blue (cloudy, overcast)
dvigati se v nebó to rise to the skies
koga v nebó povzdigovati to praise someone to the skies, to laud to the skies, to extol
(kot) z neba pasti (figurativno) to come out of the blue, to drop from the skies
noben mojster ni z neba padel (figurativno) no one is born a master
v nebó vpijoča krivica a crime crying to heaven for vengeance
moder kot nebó sky blue, skylike
do neba (= čez vse mere) sky-high, to the sky (ali to the skies)

necessitūdō -inis, f (necesse)

I.

1. tesna (neločljiva) zveza, zvezanost, povezanost, tesno razmerje: n. rerum Ci. povezanost stvari, necessitudinem coniungere cum aliquo Ci. skleniti zvezo s kom, zvezati se s kom, amicitiae n. Ci. prijateljsko razmerje, tudi v pl.: M. Crassus, quocum mihi omnes erant amicitiae necessitudines Ci. zgolj prijateljski odnosi, vsakovrstna prijateljska razmerja; occ. sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: Gell., Iugurthae filia Bocchi nupserat. Verum ea necessitudo apud Numidas Maurosque levis ducitur S., n. aut cognatio, n. et affinitas Ci., n. fraterna Ci., n. liberorum Ci. ep., nulla tibi cum isto cognatio, nulla necessitudo est Ci., si nostram in accusatione sua necessitudinem (v starejših izdajah necessitatem) familiaritatemque violasset Ci., nomina necessitudinum mutavit Ci. sorodstvene razmere, mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis intercedit Ci., ut Lysonem recipias in necessitudinem tuam Ci. da nakloniš Lizonu svojo gostoljubnost, da gostoljubno sprejmeš Lizona, n. quaestoris cum praetore Ci. tovarištvo, prijateljstvo, sortis N. uradniško (uradno) prijateljstvo, necessitudo = zaščitništvo: cum municipio Caleno, quocum mihi magna necessitudo est Ci. ep. (Ad fam. 9, 13, 3), propter necessitudines regni C. zaradi svojih zvez (svoje prijateljske zveze) s kraljevo družino.

2. meton. necessitudines sorodniki, družina, rodbina, prijatelji: Eutr., Vitellius respectu suarum necessitudinum nihil in Domitianum atrox parabat T., revisere necessitudines Suet., remisit tamen hosti iudicato necessitudines amicosque omnes Suet., Quibus ex causis necessitudines eius inter meas numero, filium in primis, Nymphidium Lupum Plin. iun., crederes Alexandrum inter suas necessitudines flere et solacia non adhibere, sed quaerere Cu. med svojimi prijatelji, relictis obsidum loco necessitudinibus suis Amm. —

II. potreba, potrebnost, neodvrnljivost, nuja, sila, nujen (težak) položaj, nujne, (pri)silne okoliščine, teža okoliščin (razmer), težke razmere: non eadem nobis et illis necessitudo impendet S., necessitudo etiam timidos fortes facit S., necessitudinem alicui imponere, necessitudinem alicui demere S., n. rei S. potreba, coactus rerum necessitudine S. primoran po nuji okoliščin, pod težo okoliščin, an necessitudine, quod alio modo agi non possit Ci., esse quasdam cum adiunctione necessitudines Ci., Iuliae Augustae valitudo atrox necessitudinem principi fecit festinati in urbem reditūs T. je prisililo cesarja k hitri vrnitvi v Rim, n. rei publicae T., miserrima Vell.

nectō -erē, nexī ali nexuī, nexum

1. (z)vezati, zavez(ov)ati, (za)vozlati, povez(ov)ati, privez(ov)ati, navez(ov)ati, pritrditi (pritrjevati), doda(ja)ti, spe(nja)ti, strniti (strnjevati), (z)viti, zvi(ja)ti, ovi(ja)ti, spojiti (spajati), (s)plesti (spletati), (iz)vesti, zaplesti (zapletati): necte tribus nodis ternos colores V., apricos necte flores, necte meo Lamiae coronam H., nexa corona O. spleten venec, n. laqueum H., Medo nectis catenas H., pedibus talaria nectere V. na noge si privezati krilate čevlje, caput olivā V. ovi(ja)ti si glavo z oljko, comam myrto O. ovi(ja)ti si lase z mirto, bracchia n. O. (plesaje kolo) prepletati roke, colla lacertis n. O. objeti koga okoli vratu, okleniti se koga okoli vratu, nodum informis leti trabe nectit ab alta V. pripne vozel (zanko) visoko na gredi (da je visel(a) navzdol); pren.: iam tibi compedes nectimus Plin. iun.; pesn.: Africus in glaciem frigore nectit aquas Pr. strdi (zamrzne) z mrazom v led.

2. occ. kot jur. t. t. v zaporu zaradi dolgov (z)vezati, vkleniti (vklepati), v spone da(ja)ti, vkleniti (vklepati), nadeti verige: nectierque (nectier star. inf. pr. pass.) postea desitum Ci., necti desierunt L., nexum se dare alicui ob aes alienum ali ob aes grave L., Val. Max. izročiti se komu v zapor (pripor) zaradi dolgov. Od tod subst. pt. pf.
a) nexus -ī, m suženj (podložnik) zaradi dolgov (tj. dolžnik, ki ni mogel povrniti dolgov in je bil zato izročen svojemu upniku, da je za dolg sam jamčil s svojim telesom): liber, qui suas operas in servitute pro pecunia quadam debebat dum solveret, nexus vocatur Varr., deinceps et qui ante fuerant, creditoribus tradebantur, et nectabantur alii L., nexi, vincti solutique, se undique in publicum proripiunt, inplorant Quiritium fidem L., ita nexi soluti cautumque in posterum, ne necterentur L.; occ. nexi -ōrum, m jetniki sploh: nexorum tria milia e carcere dimittit Iust., nec carcerem nexis, sed caedibus civitatem replet Iust.
b) nexum -ī, n (jur. t. t.) obvezovanje dolžnika, svečano pravno dejanje pred pričami, po katerem se vzpostavlja posebno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom; dolžnik, ki ne izpolni svoje plačilne dolžnosti, izgubi svobodo in postane upnikov suženj (podložnik): Varr., Ci., L. idr.; od tod meton. po tej obvezi nastala α) dolžniška (dolžnikova) obveza(nost): cum sunt propter unius libidinem omnia nexa civium liberata nectierque postea desitum Ci. ko so bile razveljavljene vse obveze zadolženih državljanov, cuius quoniam proprium te esse scribis mancipio et nexo Ci. ep. β) upnikova lastninska pravica: Sulla ipse ita tulit de civitate, ut non sustulerit horum nexa atque hereditates Ci.

3. metaf.
a) pripojiti (pripajati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, združiti (združevati): fatum ex causis Ci., videtisne, ut ex alio alia (drugo z drugim) nectantur Ci., omnes enim (sc. virtutes) inter se nexae et iugatae sunt Ci., n. verba numeris O. besede združevati z napevom = zlagati (pisati) pesmi, pesniti, iurgia cum aliquo O. začeti s kom prepir, causas inanes V. navajati navidezne razloge, dolum L. (za)snovati prevaro, (na)plesti zvijačo, insidias Val. Max. zalezovati, pripravljati zasedo, moras Sen. ph., T., Fl. vsevdilj (nenehno) zavlačevati, talia nectabant (sc. sermone) Stat. tako so se pogovarjali.
b) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: sacramento quodam nexi Iust., res pignori nexa Icti. zastavljena.

nedvomno prislov
1. (gotovo) ▸ kétségtelenül, kétségkívül, kétségbevonhatatlanul Nedvomno sodim med ljudi, ki jim je december pri srcu. ▸ Kétségkívül azon emberek közé tartozom, akik szeretik a decembert.Število obiskovalcev nedvomno kaže, da gre za eno največjih turističnih prireditev pri nas. ▸ A látogatók száma kétségkívül azt mutatja, hogy ez az ország egyik legnagyobb turisztikai eseménye.Vprašanj je veliko, odgovori nanje pa bodo nedvomno zanimivi tudi za širšo javnost. ▸ A kérdések sokrétűek, és a válaszok kétségtelenül érdekelni fogják a szélesebb közönséget.Zmernost pri hrani je nedvomno najboljši način podaljševanja življenja. ▸ A mértékletes táplálkozás kétségtelenül a legjobb módja az élet meghosszabbításának.

2. (brez dvoma; neizpodbitno) ▸ kétséget kizáróan, kétségbevonhatatlanulSodišče je nedvomno dokazalo, da je šlo za napake. ▸ A bíróság kétséget kizáróan bizonyította, hogy hibák történtek.
Pravi, da je prebral neko ameriško študijo, ki je nedvomno dokazala, da je vino zdravilo. ▸ Azt mondja, olvasott egy amerikai tanulmányt, amely kétségbevonhatatlanul bebizonyította, hogy a bor gyógyszer.

needín desunido; desavenido (z con)

biti needin s kom glede česa no estar de acuerdo (ali conforme) con alg sobre a/c
biti needini (med seboj) estar desavenidos

needle¹ [ni:dl] samostalnik
šivanka
tehnično igla (kompasna, gramofonska, injekcijska, črtalna itd.); kazalec na tehtnici
botanika iglica; šilasta skala; obelisk
tehnično prečni tram
britanska angleščina, sleng živčnost

needle's eye uho šivanke, majhna odprtina
a needle fight (ali game, match) borba med nasprotnikoma, ki se osebno sovražita
sleng to get the needles postati živčen, biti na trnih
sleng to have the needles biti živčen, biti jezen
knitting needle pletilka, pletilna igla
to look for a needle in a buudle (ali bottle) of hay (ali in a haystack) zaman iskati
pins and needles zbadanje, ščemenje
sharp as a needle zelo pameten, zvit, duhovit

nefāstus 3 (nefās) „od pontifikov v koledarju zaznamovan s pristavkom nefas“, od tod

1. nedovoljen, prepovedan, zlasti kot relig.-politični t. t. dies nefasti (naspr. dies fasti) „tihi“ „nesodni(jski)“, „prepovedani dnevi“, ob katerih iz verskih razlogov niso bile dovoljene ne sodne razprave ne razprave na narodnih zborovanjih: Varr., Fest., fastis diebus iura fari licebat, nefastis quaedam non licebat fari P. F., nefasti dies notantur N littera, quod iis nefas est praetori, apud quem lege agitur, fari tria verba: do, dico, addico P. F., idem (sc. Numa) nefastos dies fastosque fecit, quia aliquando nihil cum populo agi utile futurum erat L., ille (sc. lucifer = dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agi O. Ker so bili ti dnevi pod versko prepovedjo, so veljali za nesrečne: dies natalis Agrippinae inter nefastos esset T., cum (sc. Tiberius) diem quoque natalem eius (sc. Agrippinae) inter nefastos referendum suasisset Suet. da naj se postavi v koledarju med nesrečne. Od tod je dobil adj. nefastus tudi v drugih zvezah

2. metaf. pomen
a) nesreč(onos)en, pogub(onos)en, zloben, usoden: ille et nefasto te posuit die … et sacrilega manu produxit, arbos H., ne qua terra sit nefasta victoriae suae L., n. loca Stat.
b) (o dejanjih) prepovedan, (pre)grešen, nesvet, prekletstva vreden: quae augur iniusta, nefasta … defixerit Ci., quid intactum nefasti liquimus? H., nihil ulli nefastum in Bessum videbatur Cu., prolibare diis nefastum habetur vina Plin., crimen n. Plin.

negatíven (-vna -o) adj.

1. negativo:
negativna sodba giudizio negativo
negativni odgovor risposta negativa

2. (slab, nesprejemljiv) negativo:
negativni pojavi med mladino fenomeni negativi presenti nei giovani

3. (slab, neprijeten) spiacevole, sgradevole, sfavorevole

4. med. negativo:
izid preiskave je bil negativen l'esito dell'esame è negativo

5. ekon. negativo, passivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filoz. negativna definicija definizione per negazione
elektr. negativna elektrina elettricità negativa
šol. negativna ocena insufficiente
šport. negativna razlika v golih quoziente reti negativo
ekon. negativna trgovinska bilanca bilancio commerciale negativo
pog. negativna ocena critica, biasimo, censura
rel. negativna teologija teologia negativa, apofatica
fiz. negativni delec particella negativa
kem. negativni element elemento negativo
fot. negativni film negativa
bot. negativni fototropizem fototropismo negativo
fiz. negativni ion ione negativo
elektr. negativni pol polo negativo
fiz. negativni pospešek accelerazione negativa
mat. negativni predznak segno negativo
med. negativni Rh faktor fattore Rh negativo
negativni tisk (stampa) negativa
fiz. gibanje v negativni smeri moto in senso negativo

neizkušen pridevnik
1. (v poklicu, dejavnosti ali področju) ▸ tapasztalatlanNa mesta strokovnjakov so prišli neizkušeni kadri, ki bodo potrebovali kar nekaj časa, da se vpeljejo. ▸ A szakemberek helyére tapasztalatlan munkatársak érkeztek, akiknek időbe telik, hogy beilleszkedjenek.Zakon je očitno usmerjen proti politično neizkušenim kandidatom. ▸ A törvény egyértelműen a politikailag tapasztalatlan jelölteket célozza.Za seboj imamo dovolj močnih tekem in nismo več neizkušeni. ▸ Elegendő erős mérkőzés van már a hátunk mögött és nem vagyunk már tapasztalatlanok.
Tudi neizkušeno oko takoj opazi razliko med prejšnjo in to pisavo. ▸ Az avatatlan szem is azonnal észreveszi az előző és a jelen kézírás közötti különbséget.
Igrala bosta ponosna, a neizkušena starša, ki jima skrb za novorojenko povzroči nemalo preglavic. ▸ Büszke, de tapasztalatlan szülőket játszanak majd, akiknek az újszülött gondozása nem kis gondot jelent.

2. (ki še ni veliko doživel in se naučil) ▸ tapasztalatlan
Podaljšalo se je tudi otroštvo, hkrati pa so se širili stereotipi, da so mladi neizkušeni, da jih je treba nadzirati, da ne vedo, kaj delajo in da jim ni mogoče zaupati. ▸ Meghosszabbodott a gyermekkor is, egyúttal pedig elterjedt az a sztereotípia, miszerint a fiatalok tapasztalatlanok, felügyetre szorulnak, nem tudják, mit tesznek és nem lehet bennük megbízni.
Prav pri tej starosti medvedi ponavadi odhajajo iz brloga in si iščejo življenjski prostor. Takrat so še neizkušeni in zmedeni. ▸ Általában éppen ebben az életkorban hagyják el a medvék a barlangot és keresnek maguknak életteret. Ekkor még tapasztalatlanok és zavarodottak.

3. (o spolnosti ali ljubezenskem odnosu) ▸ tapasztalatlanFiorenza je samska, brez fanta in neizkušena. ▸ Fiorenza egyedülálló, nincs pasija és tapasztalatlan.
Večina žensk meni, da je moški neizkušen, če je imel manj kot sedem ljubimk. ▸ A legtöbb nő úgy véli, a férfi tapasztalatlan, ha hétnél kevesebb szeretője volt.

nékaj (nečésa)

A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

B) nékaj adv.

1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno

nèkršten -a -o nekrščen: -i dani čas med božičem in tremi kralji (pravosl.)

nektarina samostalnik
1. (sadno drevo) ▸ nektarinfa, kopaszbarackfa
Breskve in nektarine je najbolje obrezati tik pred cvetenjem, marelice pa po cvetenju. ▸ Az őszibarack- és nektarinfákat nem sokkal virágzás előtt, a kajszibarackfákat pedig virágzás után a legjobb megmetszeni.

2. (sadež) ▸ nektarin, kopasz barackMed grizljanjem slastne nektarine je del njenega zoba ostal v sadežu. ▸ Az ínycsiklandó kopasz barack majszolása közben a foga egy része a gyümölcsben maradt.

nemorēnsis -e (nemus)

1. gajski, gozden, hosten: mel Col. gozdni med.

2. occ. Nemorēnsis -e k Dianinemu gaju (pri Ariciji) sodeč, Dianinega gaja (gen.): Nemorensis lacus (zdaj Lago di Nemi) Pr., Nemorensis rex Suet. predstojnik daritvene slovesnosti na čast (aricijski) Diani; subst. n: in Nemorensi Suet. na ozemlju Dianinega gaja (pri Ariciji, kjer je imel Cezar podeželski dvorec).

nenadoma prislov
(v trenutku; nepričakovano) ▸ hirtelen, egyszer csak Nenadoma je zaslišala korake. ▸ Hirtelen lépteket hallott.Medtem ko je plavala, se je nenadoma pojavil 3-metrski krokodil in jo povlekel na dno jezera. ▸ Úszás közben egyszer csak megjelent egy 3 méteres krokodil, és lehúzta a tó fenekére.Voznik je v predoru nenadoma zavil desno in trčil v zid. ▸ A sofőr hirtelen jobbra kanyarodott az alagútban, és egy falnak ütközött. Nenadoma je navdušeno vzkliknila. ▸ Hirtelen izgatottan felkiáltott.Med delom je nenadoma počila pločevina in delavca močno udarila po glavi. ▸ Munka közben hirtelen szétrepedt a fémlemez és nagy erővelfejbe vágta a munkást.Popolnoma zdrav dojenček nenadoma umre v spanju, medicina pa še ni odkrila posebnih vzrokov za to. ▸ Egy teljesen egészséges csecsemő hirtelen meghal álmában, és az orvostudomány még nem fedezte fel a konkrét okokat.Vidite, nenadoma se rojevajo sami moški. ▸ Látod, hirtelen csupa férfi születik.
Nenadoma pa so mu sporočili, da je projekt ustavljen zaradi pomanjkanja sredstev. ▸ Egyszer csak közölték vele, hogy a projektet pénzhiány miatt leállították.
Nenadoma so v podzemni hiši ugasnile vse luči. ▸ Hirtelen kialudtak a fények a földalatti házban.
Sopomenke: naenkrat

neprečíščen (-a -o) adj. non depurato; non raffinato; pren. informe, vago; vergine:
neprečiščeni med miele vergine

nepremostljiv pridevnik
1. (ki ni rešljiv) ▸ áthidalhatatlan, leküzdhetetlenLeta 1941 se je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt znašel pred velikansko in navidez nepremostljivo politično težavo. ▸ 1941-ben Franklin D. Roosevelt amerikai elnök óriási és látszólag áthidalhatatlan politikai nehézség előtt állt.
Poznam pa veliko drugih, ki so se morali spopasti s praktično nepremostljivimi težavami. ▸ De sok mást is ismerek, akiknek gyakorlatilag leküzdhetetlen nehézségekkel kellett megküzdeniük.
Sicer pa so postali problemi tako ali tako nepremostljivi. ▸ A problémák különben amúgy is áthidalhatatlanná váltak.
Pet let pozneje se je ločila in kot razlog navedla nepremostljive razlike. ▸ Öt évvel később kibékíthetetlen ellentétekre hivatkozva elvált.
Glede na nepremostljive razlike med strankami so sicer bile doslej najverjetnejša rešitev nove volitve. ▸ Tekintettel a pártok közötti áthidalhatatlan különbségekre, eddig az új választások kiírása a legvalószínűbb megoldás.

2. (ki ga ni mogoče prečkati) ▸ leküzdhetetlen, átjárhatatlan
Voditelji diplomacij treh balkanskih držav so se strinjali, da morajo biti balkanske meje odprte za ljudi in nepremostljive za organizirani kriminal. ▸ A három balkáni ország diplomáciai vezetői egyetértettek abban, hogy a balkáni határoknak nyitottnak kell lenniük az emberek előtt és átjárhatatlannak a szervezett bűnözés számára.
Saj 120 kilometrov ni nepremostljiva razdalja. ▸ Hiszen 120 kilométer nem leküzdhetetlen távolság.